Knjiga ali bralnik? Ni dvoma ...

Foto: Pixabay

Knjiga ali bralnik? Pri meni ni nobene dileme. Kljub temu, da me zanimajo in ponavadi tudi navdušijo čisto vse tehnične novosti in izboljšave, mi bralnik ni zlezel pod kožo. In za to obstaja kar nekaj razlogov.

Ja, seveda pravijo, da so bralniki idealni za potovanja, saj nanje lahko naložiš na milijone knjig, zato z njim zlahka zadostiš strogim pogojem letalskih družb o teži prtljage in še vedno s seboj na dopust odneseš celo skladovnico knjig. Ampak eden od številnih razlogov, da me ni sram povedati, da veliko svojega denarja pustim v knjigarnah, ni samo vonj novih knjig (opojnih, res je), temveč tudi občutek, da dejansko v rokah držim knjigo, ki ji lahko dejansko obračam strani. Bralnik pač nima vonja - ste v kraljestvu plastike - in ko se dotaknete zaslona z e-črnilom, pač ne morete enako obrniti stran kot v knjigi.

Seveda imam rada internet. Odličen je. Uporabljam ga za iskanje novih knjig, ki jih želim kupiti ali jih dodati na seznam želja. Ko bom spet imela denar, bom šla takoj nazaj in jih naročila. Uporabljam ga za vzdrževanje stikov s prijatelji in znanci, pisanje bloga, za spremljanje objav založb in meni dragih avtorjev na Twitterju, za spremljanje vizualnih vsebin, ki jih na You Tubeu, Instagramu in drugih socialnih omrežjih objavljajo založbe, knjižnice ... Za branje pač ne. Konec koncev na računalniku preživim ves delovni čas, zato moram vsaj malo odpočiti oči na papirju. Včasih pač inovacije ne premagajo tradicije.

In nič ni lepšega in bolj svetega kot po dolgem napornem dnevu zlekniti se na udoben fotelj, v eno roko vzeti skodelico tople, dišeče kave, v drugo pa knjigo in se zgubiti v nekem drugem svetu, v katerem lahko pozabiš na prostor in čas. Tiskana knjiga je kot topla odejica - lahko jo stisneš k sebi, mečkaš robove in po nesreči z njo deliš tisto dišečo kavo, pa ti bo precej manj zamerila kot njena elektronska različica.

Obstaja pa še en razlog, ki ga knjigarnarji opažajo zadnje čase in ki je tudi pri meni na zelo visokem mestu, zakaj se odločam za tiskane knjige. Ta naj bi bil izražanje svoje osebnosti v vse bolj digitalnemu svetu. Knjigarnarji namreč opažajo težnjo ljudi, da svoje glasbene in bralne okuse izražajo v zavetju svojega doma in da se spet umikajo v objem fizičnih predmetov. Ljudje kupujemo knjige, da si z njimi polepšamo domače okolje. Da bi dejansko lahko izrazili svojo osebnost, potrebujemo knjige v fizični obliki.  Veliko ljudi dejansko kupuje knjige, pa čeprav jih potem nikoli ne preberejo (kar spomnite se naših staršev, ki so kupovali romane na metre). Če bi na svoje knjižne police postavila samo bralnik, bi na steni zazevala ena velika prazna luknja.

Sama kupujem različne knjige, še najraje pa otroške slikanice. S svojimi velikimi, čudovitimi ilustracijami nadomeščajo umetniške slike, ki si jih ne morem privoščiti. Hkrati pa mi knjige doma predstavljajo spomin na drage prijatelje, ki so mi knjige podarili ali pa na potovanja, kjer sem jih kupila; ali pa se njihova zgodba dogaja nekje, kjer sem pustila del srca.

Knjigarnarji opažajo tudi, da mladi ljudje kljub temu, da lahko naročajo knjige po spletu, še vedno rajši obiščejo fizične knjigarne. Tradicionalna knjigarna v objemu miru in tišine omogoča neomejeno brskanje, socialno izkušnjo in sposobnost, da knjigarna lahko takoj naroči knjige, ki jih nima na zalogi ter jih nato dostavi do strankine hiše. 

Ameriško združenje založnikov je v začetku maja letos sporočilo, da je prodaja fizičnih knjig prvič po štirih letih zrasla, medtem ko je prodaja e-knjig zastala. Višja prodaja knjig je sicer tudi posledica "life-style" knjig, kot so pobarvanke za odrasle, kuharske knjige, knjige o meditaciji in drugih sprostitvenih tehnikah in podobnoa dejstvo je, da ljudje v svojih življenjih spet iščemo nek globlji smisel. Zato ni čudno, da se odmikamo od hitrega tempa, ki ga zahteva življenje za zaslonom v mir in osredotočenost, ki nam ga ponuja zavetje našega doma.

Zato si bom v tišini (otroci so daleč daleč stran) pripravila skodelico najljubše kave, se zleknila na kavč in se potopila v novo zgodbo, ki samo čaka, da me odpelje na čudežno potovanje. Umazano perilo, prašni oblački po kotih in skladovnica posode bodo že počakali, da se vrnem nazaj - pomirjena in zadovoljna. Pripravljena, da se soočim z vsakdanjikom.