Knjiga proti filmu

Ja, vem. Prejšnji teden je izšel novi, baje da zdaj pa zares zadnji Harry Potter. In spet se ves svet vrti okrog čarovnika s strelo na čelu – televizijske postaje (tudi POP TV) ponovno vrtijo celotno epopejo v prime-timeu, po knjigarnah se ne moreš izogniti trumam mladih in starih kopij sošolcev z Bradavičarke. Ampak kot pri preteklih bom tudi tokrat raje počakala na film. Verjamem, da Hollywood ne bo izpustil prilike za še eno uspešnico.

Ampak naj bom poštena: kakor se rada prepustim podobam, ki se pred mojimi očmi vrtijo v filmu, filmi nikoli ne bodo premogli tolikšne moči domišljije, kot nam jo ponujajo knjige. Harry je samo ena izjema.
Če je kje katera knjiga (no, v tem primeru serija knjig), ki je nisem niti poskusila vzeti v roke, je to katerakoli knjiga o Harryju Potterju. Pa priznavam (čeprav zakopana globoko v zemlji od sramu), da sem prebrala tudi vse knjige iz franšize 50 odtenkov sive. Razlog za to vsekakor ni v tem, da bi se mi Harry kako zameril – kako naj se ti zameri človek, ki ga sploh ne poznaš oziroma kot ga uspeš spoznati s televizije (kot bi gojila veliko zamero do vseh udeležencev resničnostnih šovov). Pač, zadovoljila sem se s filmsko ekranizacijo. In ko si enkrat ogledaš tak film, je brati knjigo, po kateri je posnet, kot bi jedel postano juho. Še posebej če imaš na voljo tako velik proračun, da lahko razmetavaš z denarjem za vse ideje, ki ti pridejo na pamet. 

Ampak ne: še vedno zagovarjam, da je knjiga boljša od filma. Temu pritrjuje tudi raziskava na spletni strani LoveReading.co.uk, kjer so po vroči razpravi o tem, ali je boljša knjiga ali film, končno dobili odgovor na to zelo staro vprašanje, ki čaka na svoj razplet že od prve filmizacije knjige (Sherlock Holmes iz leta 1900). Kot je razvidno so v veliki večini povprečne knjižne ocene presegle oceno filma. Torej dokončno: knjiga JE boljša od filma. Ampak zakaj je tako? Kaj je tisto, kar dela knjigo boljšo od filma? ​

Da ne bo pomote, občudujem scenariste, ki se lotijo pisanja scenarija po že predloženem besedilu. Tu ne gre le za enostavno skrajšanje teksta, ampak kot pravi Syd Field v knjigi Scenarij: temelj scenarističnega pisanja za “zgodbo, povedano s slikami, dialogom in opisom dogajanja, ki je postavljena v okvir dramske strukture”. V bistvu za na novo napisano zgodbo. Ne, za drug namen napisano obstoječo zgodbo. Kar je gotovo težje, kot začeti pisati od začetka. Scenaristi morajo od izvirne zgodbe ohraniti karakterje, okolje, čustva in napetosti, hkrati pa morajo scenarij napisati tako, da bo že prvih deset strani pritegnilo gledalca in ga ne bo izpustilo do konca. Za boljši potek filmske zgodbe kdaj tudi kaj izpustijo, zamenjajo vrstni red dogajanja ali dodajo kakšno osebo, dogodke, ki jih v knjigi ni ipd. A čeprav nas s filmskimi slikami popolnoma omamijo, na koncu film še vedno pusti občutek, da nekaj ni čisto tako, kot bi moralo biti. Na koncu nam še vedno nekaj manjka.

Ko nam film pred očmi pričara cele svetove, dogodke in življenja ljudi na različnih koncih sveta, nam ponudi možnost idealnega pobega iz realnosti - nič ni lepšega kot sedeti v zavetju teme kinodvorane, prilepljen na sedež, s kokicami in kokakolo za tolažbo. A pri tem gledalci ostajamo le nemi opazovalci dogajanja na platnu.

V nasprotju s filmom knjiga zahteva od bralca veliko več angažmaja in vključenosti. Film omogoča, da gledalec vidi le tisto, kar nam pokaže kamera, zato v filmu ne moremo prebrati karakterjevih najglobljih čustev, njegovih skritih misli, dvomov in strahov. Medtem ko je vse to do podrobnosti, črno na belem zapisano na straneh knjige. Besede v knjigi te potegnejo v zgodbo veliko bolj kot slike v filmu. So kot najslajše jagode, ko opisujejo ljubezenska čustva, in kot najbolj grenak pelin, ko nam opisujejo zagrenjenost, razočaranje in sovraštvo. Knjige v naših mislih iz besed gradijo izmišljene svetove, ki so pri vsakem edinstveni, pač v skladu z njegovim vrednostnim in izkustvenim svetom. Ko bereš, postaneš popolnoma druga oseba v povsem drugem svetu. Knjiga je čista čarovnija. V nasprotju s filmom, kjer se realnost umakne le za toliko časa, kolikor traja predstava, se med knjižnimi stranmi le-ta na novo oblikuje in nas ne izpusti, dokler ne vzamemo v roke druge knjige. In to je tisto, kar dela knjigo boljšo od filma.
 
In čeprav so filmi dobri ... so knjige vedno še boljše.