Literatura in ilustracije - "dva jezika, ki govorita iste zgodbe"

Likovni urednik Pavle Učakar na strehi založbe Mladinska knjiga. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Pred dnevi je v časniku Delo izšel intervju s Pavletom Učakarjem, edinim redno zaposlenim likovnim urednikom pri založbi Mladinska knjiga. V njem je izpostavil nekaj zelo pomembnih dejstev o pomenu ilustracije za samo knjižno ustvarjanje, ki bodo prav prišli tudi bralcem.

​Če izpostavim samo nekaj njegovih izjav:

"Pisce na primer prepričujem, naj berejo slike tako, kot berejo romane in pesmi, saj vsaka slika ogromno govori – od barv, kombinacij, uporabe materiala, kompozicije –, to vse so stavki, zgodbe in v vsaki sliki je veliko bolj ali manj zapletenih zgodb."

"Vsak od nas ima svoj okus, svoje boljše in slabše avtorje, ampak to je osebni okus, ki je zrastel na babičinem ali starševskem izročilu, v založbi pa si tega ne smemo privoščiti. Sam sem dolgo govoril, da moram pustiti svoj okus doma. Zato, ker na mojo mizo prihaja toliko svetov, da se za najboljšega ne morem in ne smem odločiti po svojem okusu. Lahko pa rečem, kateri likovni svet je kompakten, prepričljiv, močan, kakovosten. Različnosti sveta se ne da upravljati. Zato avtorji včasih res pridejo z željo po ilustratorju, ampak jih hitro prepričamo, da to ne bi šlo nujno v pravo smer."

"Ilustracije nikoli niso serija slik. Včasih vidimo v knjigi določene slike, ki so prekrasne same zase, vendar se izločajo iz celote, ker so le slike. Knjiga ima svojo zgodbo in vsaka stran se navezuje na naslednjo. Gre za sodelovanje."

"Imamo veliko raznovrstnih in kakovostnih avtorjev, kar je neverjetno, in s tem najbolj presenečamo tuje strokovnjake, založnike ..."

Pavle Učakar: Ilustracija zelo razvaja slovensko knjižno sceno