|
0 Comments
 Pravi bralci ponavadi ne iščemo bližnjic: rajši preberemo knjigo, namesto da bi si ogledali film, saj vemo, da nam knjiga prinaša več globine in bolj oseben vpogled v pisateljevo razmišljanje in dušo, ne zadovoljimo se tako lahko z režiserjevo interpretacijo.
Vendar se včasih, vsaj v takih mokrih, temačnih jesenskih dneh, kot nas spremljajo v tem času, prav prileže udobno namestiti na kavču, se pokriti s toplo in mehko odejico – sami ali v družbi najljubše osebe, ob skodelici kave ali kozarcu vina - no sceno si naslikajte sami. Sama pa vam v ogled predlagam naslednjih deset filmov letošnjega leta, ki so (ali še bodo) po mojem mnenju vredni ogleda:  Si bralka, ki se rada izgublja med knjižničnimi policami? Ali slediš priljubljenim avtorjem prek družabnih omrežij? Bereš tiskane ali elektronske knjige? Čeprav so vprašanja postavljena v ženski obliki, ste k izpolnjevanju ankete vabljeni tudi moški. Izpolni anketo in se poteguj za knjigo presenečenja. Anketa je zaključena. Rezultate si lahko ogledaš tukaj. Knjigo presenečenja (Walter Riso: PRAVICO IMAŠ REČI NE) prejme: Tea Štoka Zaradi vašega zelo dobrega odziva pa sem se odločila, da med naročnicami na e-novičke izžrebam še tri nagrajenke, in sicer: - knjigo Arantxe Urretabizkaia RDEČI ZVEZEK prejme Jasna Zbil. - knjigo Ane Marie Shua ČUDESA CIRKUSA prejme Damjana Rant. - knjigo Marie Terese Andruetto STEFANO pa prejme Mojca Zor. Vse nagrajenke prosim, da na e-naslov literarnalekarna@gmail.com pošljejo naslov, na katerega želijo prejeti knjigo. Za sodelovanje se iskreno zahvaljujem založbi Malinc, ki je knjige prispevala.  Kdaj ste nazadnje prebrali knjigo ali daljši članek v reviji? Ali vaše dnevne bralne navade ne dosegajo obsežnejših besedil od tvitov, objav na Facebooku ali navodil za pripravo instant ovsenih kosmičev? Če ste eden od tistih mnogih ljudi, ki ne vzdržujejo bralnih navad, potem veliko zamujate. Branje ima namreč številne prednosti. Deset jih navajam v nadaljevanju:
 Raziskave potrjujejo, da je motivacija učencev ključni dejavnik za uspešno branje. V nadaljevanju navajam nekaj preprostih predlogov in praktičnih idej za spodbujanje branja, ki jim pritrjujejo tudi zadnje raziskave o motivaciji za branje in sodelovanje. Med njimi najdemo predloge, kot so "čaščenje" knjig, glasno branje, ustvarjanje razredne zbirke knjig, spodbujanje javnega izražanja navdušenja nad (določenimi) knjigami, nagrajevanje branja ...
Branje je ena najpomembnejših stvari, ki jih moraš obvladati, če želiš postati vse, kar želiš. Z branjem se razvijajo tvoji možgani. Branje ti pomaga biti boljši v šoli. Branje ti ponuja okno v svet. In najpomembnejše: zaradi branja ne boš postal le boljši učenec, ampak tudi boljši človek.
Zavedati se moraš tudi, da si srečnejši od 800 milijonov ljudi po vsem svetu, ki ne znajo brati. In tudi, kako zelo srečen si lahko, da do knjig lahko dostopaš brezplačno – v šoli oziroma v lokalni knjižnici. Verjetno v tvojem kraju obstajajo otroci in odrasli, ki slabo berejo. Če si že postal dober bralec, jim pri tem lahko pomagaš. V nadaljevanju navajam nekaj navdihujočih misli o branju, ki govorijo o moči branja in vplivu, ki ga ima branje na svet:  Eden od razlogov, da sem se odločila pisati svoj blog, je bil tudi ta, da ponovno navdušim ljudi za branje knjig. Da jim sporočim, zakaj je branje leposlovja pomembno tudi v času, ko je naš vsakdan zaznamovan z uporabo raznih digitalnih orodij. Ne želim prepričevati prepričanih knjigoljubcev, ki bi dali zadnji cent za novo knjigo; njim je vse jasno. Zato pa še posebej nagovarjam nebralce, ki imate otroke. Tiste, ki se vam zdi branje odvečna, dolgočasna aktivnost. Tiste, ki ne želite spodbujati otrok k učenju branja, češ da lahko v življenju uspejo tudi brez te sposobnosti in ljubezni. Tiste, ki vas vstop v knjižnico plaši in spravlja v stres. Skratka vse, ki knjige ne prepoznajo kot neprecenljiv zaklad.
V nadaljevanju zato odgovarjam na pet najpogostejših izgovorov na vprašanje, zakaj že nekaj mesecev ali celo let niste v roke prijeli vsaj ene knjige?  23. april je za svetovno literaturo simboličen datum. Na ta dan leta 1616 so umrli veliki svetovni književniki Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. To je tudi datum rojstva ali smrti drugih uglednih avtorjev, kot so Maurice Druon, Haldor K. Laxness, Vladimir Nabokov, Josep Pla in Manuel Mejía Vallejo. Zato ni bilo dvoma, da so na generalni konferenci UNESCO v Parizu leta 1995 prav ta datum izbrali za dan, na katerega vsi Zemljani izkažemo spoštovanje do knjig in avtorjev oziroma vsem, ki so nenadomestljivo pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva. Z različnimi oblikami aktivnosti pa na ta dan spodbudimo vse, zlasti mlade, da odkrijejo veselje do branja.
Pridružite se danes avtorjem, založnikom in ostalim bralcem pri skupnem praznovanju knjig z željo naj izmenjava idej in znanja spodbudi razumevanje, strpnost in vključujočo družbo.  Likovni urednik Pavle Učakar na strehi založbe Mladinska knjiga. Foto: Jože Suhadolnik/Delo Pred dnevi je v časniku Delo izšel intervju s Pavletom Učakarjem, edinim redno zaposlenim likovnim urednikom pri založbi Mladinska knjiga. V njem je izpostavil nekaj zelo pomembnih dejstev o pomenu ilustracije za samo knjižno ustvarjanje, ki bodo prav prišli tudi bralcem.
|
Da knjiga ne bo mokra
10 filmov po literarnih predlogah, ki si jih morate ogledati letos 10 razlogov, zakaj se vam splača vsak dan investirati v branje Knjiga ali bralnik Knjiga proti filmu KNJIGOPIS
Revija o knjigi in branju Svoj izvod naročite na skofjaloka@modrijan.si 
|
