Čebelica, čebelica - naša dobra prijateljica

Prejšnji teden nam je Mladinska knjiga spet postregla s čudovitimi knjižicami iz zbirke Čebelica, ki bodo razveselile naše še tako razvajene mladiče.

​Otroci od 2. do 10. leta bodo navdušeni nad štirimi novimi drobnimi knjižicami: kratkima zgodbama Nine Kokelj (Mala pastirica) in Janeza Bitenca (Mucka z balonom), prisrčno zgodbico španske avtorice Marte Altes (Moj dedek) ter novo pesniško zbirko Petra Svetine Molitvice na stopnicah. Vabljeni k branju!

Nina Kokelj je napisala lirično pripoved Mala pastirica o deklici, ki ji dedek podari ovčko. Deklica ovčko vsak dan pase, hrani in napoji, dokler ovčka ne skoti nove ovčke. Takrat se zgodba ponovi in krog se zavrti - tokrat z dvema ovčkama in nato še s tremi, saj tudi druga ovčka skoti mladička.
Zgodba je kratka in enostavna, saj se kar trikrat ponovi, poleg tega je napisana z velikimi tiskanimi črkami, zato je primerna za bralce začetnike. Čeprav se bo mogoče zgodba zdela nekoliko rustikalna, saj današnji otroci nimajo veliko stika s preprostim življenjem na kmetiji, bo otroku omogočila, da občuti pristen stik z naravo. K temu veliko pripomorejo tudi ilustracije Bojane Dimitrovski, ki si je kljub enostavni zgodbi znala vzeti svoj prostor in narediti novo - likovno - zgodbo, ki besedilno bistveno poveča in razširi. Polega tega je Nina Kokelj z ovčkami različnih barv (črno, belo in lisasto) želela malega bralca opozoriti tudi na to, da je (tudi v luči dandanašnjih dogodkov) raznolikost sveta nekaj naravnega, zato je naravno tudi, da ga v luči sožitja v svetu, kot takega tudi sprejmemo.

Če nekdo omeni pesmi ali zgodbe Janeza Bitenca, bnodo v njej zagotovo ilustracije Jelke Reichman. Legendarna dvojica je tokrat na svoj dooolg seznam prispevala zgodbico Mucka z balonom. Gre za preprosto zgodbico o mucki, ki ji mama kupi balon. Veter pa balon skupaj z mucko dvigne daleč nad oblake in mucka potrebuje pomoč, da se vrne nazaj k mami. Kdo ji pomaga, pa si preberite v knjižici.

Španska avtorica Marta Altes je zelo priljubljena in priznana ustvarjalka, ki je bila med drugim nominirana tudi za prestižno nagrado Kate Greenaway. Slikanica Moj dedek, ki je (mislim da) prva njena slikanica prevedena v slovenščino, govori o ljubečem odnosu in prijateljstvu med starajočim se in pozabljivim dedkom in njegovim vnučkom. Preproste in igrive ilustracije, ki prikazujejo dedkovo osamljenost na eni strani in njuno radoživost na drugi strani, bodo pritegnile tako stare starše, starše in otroke k pogovoru o tem, kaj pričakujemo drug od drugega in kako se ob drugem počutimo sami.

Za konec sem pustila pesniško zbirko Molitvice na stopnicah avtorja Petra Svetine, ki ga slovenski otroci zelo dobro že poznajo (pri nas sta bila otroka še posebej navdušena nad knjigo Modrosti nilskih konjev in Mrožek dobi očala, s knjigo Kako zorijo ježevci pa je Svetina nominiran tudi za letošnjo nagrado Večernica). Tokrat se nam Svetina predstavlja z nekoliko nenavadno zbirko pesmi o molitvicah, ​ki z otroške perspektive predstavijo stiske, s katerimi se srečujejo otroci. V sedmih prikupnih molitvicah otroci prosijo boga ali angelčka, da naj jim pomagata rešiti zagate, ki jih zaradi svoje majhnosti ne morejo rešiti sami: npr. v Molitvici za očala deček prosi boga, da dedku priskrbi očala, da mu bo dedek lahko bral, v Molitvici na stopnicah, da bog popazi na babico, da ne bo padla po stopnicah, kot babica pazi, da se isto ne bi zgodilo vnučki, ipd.
Jezik Petra Svetine je poln nežnih utrinkov, v katere se ujamejo tista preprosta otroška vprašanja, na katera otroci sami nimajo odgovora (npr, vprašanja glede staranja, izgube, prijateljstva, zaupanja med sorojenci), zato so odlična priložnost, da se o njih pogovarjamo z otroci in jim pomagamo s tem odvzeti breme, ki jim ga ti strahovi nalagajo. Hkrati pa bo knjiga tudi po večkratnem branju intimno nagovorila odrasle bralce in jim pomagala, da na svet pogledajo skozi otroške oči.

Mislim, da ga ni otroka v Sloveniji, ki ne bi zrasel ob drobnih knjižicah, ki že od leta 1963 izhajajo v zbirki Čebelica.
Uredniki, nad katerimi še vedno bdi duh Kristine Brenkove, ki je kot prva urednica zbirki pogumno začrtala pot, še vedno nadvse vestno in uspešno izpolnjujejo poslanstvo zbirke, ki od samega začetka ostaja nespremenjeno: s temi malimi knjižicami si prizadevajo otrokom, ki še ne berejo ali ki šele stopajo na pot bralca, omogočiti prvi stik s tiskano besedo in jim predstaviti domišljijsko moč kratke zgodbe, pravljice, pripovedi, ljudske in umetne pesmi, celo ugank in poljudnoznanstvenih zapisov. Še posebej me veseli, da najdejo posluh za avtorske prvence, tako med avtorji kot med ilustratorji, in s tem bogatijo slovenski literarni prostor, mladim bralcem pa omogočajo čim bolj pestro bralno izkušnjo.

In ne smem pozabiti: vsakič znova jim zavidam čudovito delo, ki ga opravljajo, hkrati pa se jim zahvaljujem za trud in njihov prispevek, da tako čudovite zgodbe spravijo do mladih bralcev in jih navdušujejo nad branjem.