Rdeči zvezek

Rdeči zvezek baskovske pisateljice Arantxe Urretabizkaie je prvo v slovensčino prevedeno delo, vendar za razumevanje nemirne baskovske zgodovine še kako pomembno.

Rdeči zvezek je pretresljiva zgodba o materinski ljubezni, ki pa jo mama (v knjigi imenovana Mama) zaradi svoje politične angažiranosti v baskovskem revolucionarnem boju za neodvisnost ne more udejanjati tako, kot si je od nekdaj želela. Zaradi svoje angažiranosti, v katero se čuti poklicano, njen mož na skrivaj odpelje oba otroka na drugi konec sveta. Ko po sedmih letih izve, kje sta otroka, na pomoč pokliče mlado pravnico, da bi jima v njenem imenu izročila rdeči zvezek, v katerega je zapisala svoje spomine na njuno otroštvo in jima izkazala svojo neusahljivo ljubezen in upanje, da se pred smrtjo vsaj enkrat še srečajo. Njen spomin je na trenutke tako popoln, kot da med samimi dogodki in zapisom v rdeči zvezek ne bi preteklo sedem let.

Toliko je namreč minilo od njihovega zadnjega srečanja, zato se v rdečem zvezku večkrat pojavijo Mamine skrbi o tem, ali sta jo otroka pozabila, ali sta novo mamo vzela za svojo, se še spominjata svojih baskovskih korenin in jezika ... Kljub temu se v njem upodablja kot močno, samozavestno žensko, ki je vedno verjela in trdno stala za svojim političnim aktivizmom, hkrati pa (še posebej v dodatku) obžaluje, da je na račun tega izgubila svojo družino.

V zgodbi se prepletata življenjski zgodbi Mame in mlade pravnice, ki jo spoznamo le po začetnici L. Če prva obžaluje, da je zaradi »službe« izgubila družino in se odpovedala življenju na svobodi, druga obžaluje, da je svojo mladost posvetila karieri, pozabila pa na zasebno življenje, zdaj pa se boji, da ji svoje želje po materinstvu nikoli ne bo uspelo uresničiti. 

"Hočem se vrniti, vrniti, vrniti, ponavlja odmev v njeni glavi, a kam. Domov, jasno, a ne tja, kjer ni nikogar, zdaj je sprejela da nima nikogar, h komur bi se vrnila,razen seveda, če vrnitev ne pomeni vrnitve k Mami. Kako bi bilo, če bi živela kje, kjer so grafiti ljubezenski, ne politični, pomisli brez zavisti, in v odgovor zagleda pokrajino ob zalivu Txingudi, pogled z morja, z gorami, ki se kot valovi spuščajo iz Penas de Aya.

Kljub temu zgodba izkazuje močno medsebojno pripadnost obeh glavnih protagonistk – če Mama globoko zaupa L, da bo uspešno opravila svojo nalogo, ji druga vrača tako, da v njej vidi spoštovano žensko, vzornico, nacionalno junakinjo, zato bi naredila vse, da bi izpolnila Mamino željo.
 
Tretji del ženskega zavezništva predstavlja hči Miren, meni najljubša oseba v romanu. Miren, po videzu in karakterju tako zelo podobna Mami -  v igri z mamo vedno razigrana deklica, a hkrati tako resna, skrbna in odrasla. Mamo ves čas, kljub ločitvi in razdalji, ohranja v srcu in mislih, prepričana, da jo bo obiskala takoj, ko dopolni osemnajst let. Značajnost, odločnost in samozavest, ki ju izkazuje, presenetijo še L, ki pa na koncu vseeno zmore izkazati svoja globoko skrita materinska čustva in  z nežnim objemom zaključiti svojo nalogo. 

Literarno je zgodba precej preprosta, realistično predstavljena. Pisateljica se namenoma ne postavi na eno ali drugo stran. Še posebej, če ne poznamo zgodovinskega ozadja, se sprva bere nekoliko nejasno, saj šele v drugi polovici knjige izvemo, s kakšno revolucionarno dejavnostjo se je ukvarjala mama. Poleg tega pripoved tako tekoče prehaja med pisateljico in bralko rdečega zvezka, obe zgodbi pa sta napisani v sedanjiku, da sem mestoma morala besedilo večkrat prebrati, če sem hotela razumeti, katera od njiju je prvoosebna pripovedovalka oziroma čigavo zgodbo berem. Je pa tema zanimiva in obravnavana z veliko skromnostjo, v njej pa spoznamo tudi bolj človeško plat oseb, ki jih pokličejo višji cilji.

---

Arantxa Urretabizkaia: RDEČI ZVEZEK

• Obseg/št. strani: 172
• Datum izida: 17.04.2018
• Jezik: slovenski
• Vezava: broširana
• ISBN/EAN: 9789616886574
• Založba: Založba Malinc
• Prevajalka: Barbara Pregelj