Marsikomu se zdi, da je perfekcionizem lastnost, h kateri bi si morali prizadevati vsi. Pozornost na detajle, analitičen um, skrb, da vedno daš vse od sebe in da ne delaš napak, da nikoli ne odnehaš. Ko delaš več, kot od tebe pričakujejo. Ko vedno lahko računajo nate. 

A biti perfekcionist je hudo zajebano. Je boleče utrujajoče in prav nič zadovoljstva ne daje, Je mučno prizadevanje, da bi pred drugimi skril svoje napake, pomanjkljivosti ... Ko odnehaš, še preden si prav dobro začel, saj se bolj bojiš, da ti ne bo uspelo tega dokončati popolno. Zato bežiš od odgovornosti v cono udobja, ker tako lahko nadziraš okolje, ki ga poznaš. Ali pa v pasivnost - da si ne zastavljaš ciljev, saj že vnaprej veš, da jih ne boš mogel izpolniti, pa je potem bolje ne narediti nič, kot biti razočaran. Ko v nedogled piliš in piliš zadani projekt, a ga nikoli ne oddaš, saj po tvoje nikoli ni končan. Zato nikoli ne moreš do konca razviti svojih potencialov. Ko se skrivaš pred ljudmi, ker jim ne moreš pogledati v oči, saj bi te takoj spregledali kot prevaranta. Ker ne moreš nikomur zaupati svojih stisk, saj bi lesk tvoje popolnosti v trenutku zbledel, od tvojega zlata pa bi ostala le še obtolčena medenina, se zapiraš vase, bežiš stran od ljudi. Ker prizadevanje po najboljših močeh zate ni dovolj.

Prejšnji teden so se zaradi vsesplošnega zaprtja podjetij, ki ga je povzročila pandemija koronavirusa, zgodile velike spremembe v poslovanju gospodarskih družb.  Veliko podjetij je bilo prisiljenih v prekinitev običajnega poslovanja, zato so delodajalci iskali druge rešitve, ki bi omogočile, da delo kljub novi resničnosti nemoteno poteka. Veliko zaposlenih se je tako prvič srečalo s situacijo, da jim je delodajalec odredil delo od doma. 

Še posebej za tiste, ki so bili navajeni na vsakodnevno delo v pisarni zunaj doma, to pomeni precejšen izziv. In ti imajo lahko precejšnje težave, kako se navaditi na novo situacijo.

Še posebej velik izziv lahko predstavljata motivacija in produktivnost, kaj kmalu pa se lahko pojavita tudi osamljenost in če ni pretoka informacij med sodelavci in nadrejenimi tudi dvom v lastne sposobnosti.

Kako torej čim manj stresno prebroditi prehod iz dela v službi na delo od doma? V nadaljevanju vam posredujem nekaj koristnih nasvetov.

Marsikdo je že kdaj pomislil na to, da bi pustil redno zaposlitev in začel svoje delo opravljati od doma. To se zdi kot obljuba večnih počitnic: nisi vezan na določen prostor, sam si razporejaš delovni čas, šef ti ne teži, saj si sam svoj šef … Zaradi epidemije korona virusa v teh dneh pa je marsikomu delo od doma hočeš nočeš postalo nova realnost. Nekateri se tega veselite, spet drugi ne. Nekaterim je delodajalec že kdaj prej omogočil začasno delo od doma, spet drugi se boste z njim srečali prvič. Ker ne vemo, koliko časa bodo ukrepi za zajezitev pandemiije veljali, je zato še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, kako nam delo od doma lahko spremeni življenje.

Za vse v nadaljevanju predstavljam nekaj pasti, v katere sem pri delu od doma padla tudi sama, v naslednjem članku ponujam pa tudi rešitve, ki so mi pomagale delo od doma smotrno in učinkovito organizirati.

Vedno znova se razveselim Festivala literature sveta Fabula, saj založba Beletrina že sedemnajst let na prelomu iz zime v pomlad v okviru festivala gosti odlične avtorje svetovnega formata. Predvsem pa je lepo videti, kako se ob pogovorih z avtorji festival razvija in preoblikuje že skoraj v nekakšno gibanje, ki vsako leto znova naslavlja drugo družbeno perečo temo. 

Načrte Beletrine, da bi bila letošnja izdaja Fabule ena najboljših, je žal prekrižala pandemija koronavirusa, zaradi katerega je lepo število avtorjev odpovedalo sodelovanje. Med njimi tudi tisti, ki sem jim želela prisluhniti sama. A prišel je vsaj tisti 'najboljši' - Kristian Novak.

V oktobru letos sem v sodelovanju z Društvom založnikov Slovenije pripravila predavanje o tem, kako lahko založniki in knjigotržci pri nas sodelujejo z nami, knjižnimi blogerji. V nadaljevanju posredujem povzetek predavanja.

V vsakdanjem življenju se velikokrat srečamo s situacijami, v katerih moramo prilagajati svoje odločitve in korake drugim. Takrat se hitro lahko znajdemo v zadregi: se prilagoditi ali vztrajati pri svojem. Se skriti za pričakovanji drugih, ali pokazati svoj pravi jaz. Pri tem je zelo pomembno, da poznamo same sebe in način, kako se pogovarjamo sami s seboj. 

V Benetke - v to skrivnostno mesto, ki krade kopno morju - se vedno rada vračam. Poleg sonca in morja, ki znova poženeta življensko silo po mojih žilah, se vedno znova napajam v lepoti mesta, v njegovih skrivnostnih malih uličicah, ki te kot nevidna sila vodijo zdaj v levo, zdaj v desno, pa čez ta in oni mostiček, dokler te kot morski val ne odložijo na kraju, kjer še nikoli prej nisi bil.  Zdi se, kot da te prepeljejo v drug čas in prostor, v katerem umetnost, glasba, hrana in čista romanca napolnjujejo zrak kot nikjer drugje. Ob vsakem obisku skušam Benetkam odluščiti plast za plastjo in se dokopati do njenih skrivnosti, a ta se vsakič znova spet skrije sama vase. Tako da vsakič začenjam znova in znova. Skrivnostna Serenissima ostaja odmaknjena, izmuzljiva, a hkrati tako vabljiva.

Danes je zame čisto običajno jutro. V raztegnjeni ofucani trenirki bom sedela ob kuhinjski mizi in v rokah pestovala skodelico tople kave. S planerjem na eni in knjigo na drugi strani bom plula med brzicami obveznosti in željo po potapljanju v tuje svetove. Dokler me na vratih ne bo pozdravil ljubljen obraz - z nasmehom in iskreno izraženim dobro jutro in poljubom na lice.