Prekletstvo perfekcionizma

Marsikomu se zdi, da je perfekcionizem lastnost, h kateri bi si morali prizadevati vsi. Pozornost na detajle, analitičen um, skrb, da vedno daš vse od sebe in da ne delaš napak, da nikoli ne odnehaš. Ko delaš več, kot od tebe pričakujejo. Ko vedno lahko računajo nate. 

A biti perfekcionist je hudo zajebano. Je boleče utrujajoče in prav nič zadovoljstva ne daje, Je mučno prizadevanje, da bi pred drugimi skril svoje napake, pomanjkljivosti ... Ko odnehaš, še preden si prav dobro začel, saj se bolj bojiš, da ti ne bo uspelo tega dokončati popolno. Zato bežiš od odgovornosti v cono udobja, ker tako lahko nadziraš okolje, ki ga poznaš. Ali pa v pasivnost - da si ne zastavljaš ciljev, saj že vnaprej veš, da jih ne boš mogel izpolniti, pa je potem bolje ne narediti nič, kot biti razočaran. Ko v nedogled piliš in piliš zadani projekt, a ga nikoli ne oddaš, saj po tvoje nikoli ni končan. Zato nikoli ne moreš do konca razviti svojih potencialov. Ko se skrivaš pred ljudmi, ker jim ne moreš pogledati v oči, saj bi te takoj spregledali kot prevaranta. Ker ne moreš nikomur zaupati svojih stisk, saj bi lesk tvoje popolnosti v trenutku zbledel, od tvojega zlata pa bi ostala le še obtolčena medenina, se zapiraš vase, bežiš stran od ljudi. Ker prizadevanje po najboljših močeh zate ni dovolj.

Read More