Pred dnevi sem srečala znanko, ki mi je potožila, da ne ve več, kaj naj naredi. Včasih je bila celo preveč tolerantna, danes se sploh ne pozna več. Ima dva majhna otroka, ki ju naravnost obožuje, vendar jo služba tako izčrpava, da se ji dogaja, da, ko ob njenem prihodu otroka pritečeta, da bi jo objela in poljubčkala, se iz nje kar izlije vsa jeza, ki se je v njej kopičila in zadrževala ves dan. Kar zdere se nanju, zakaj nista pospravila igrač, da nista prav oblečena, da ne ubogata ... Potem se sicer nekako uspe pomiriti in z otrokoma vzpostaviti tisti njej dragocen ljubeč odnos, vendar že opaža, da ne prihajata k vratom več tako navdušena. Delčka njene zadržane jeze je potem deležen tudi partner, a ker je njen partner, se nanj ne upa zdreti, temveč nekaj dni kuha mulo in se gre tiho mašo, dokler toliko ne premelje teh zamer, da jih je zmožna ubesedit. Pa še takrat partnerju ne pove iz srca, kako se zares počuti in o čem razmišlja, temveč mu z vsem gnevom v obraz vrže vse, kar je (tudi že leta nazaj) storil (po njenem mnenju) narobe. Ni ji všeč, da se tako jezi, ampak tega ne more prekiniti. Namesto tega se ji po tem vklopi še občutek krivde in sramu, češ kakšna mama in partnerka pa je, da se tako znaša nad svojimi dragimi, strah, da jih bo izgubila, pa tudi občutek nemoči, ker tega ne zmore spremeniti.

Od vsepovsod nas bombardirajo nasmejani obrazi, mi pa polni skrbi, kako bomo zdržali še en dan. Reklame nam prodajajo sanjske počitnice, mi pa se ubadamo s tem, kako bomo plačali položnice. Mediji so danes postali žarišče negativnih sporočil, strahu in katastrofe, da ne vemo več, kam se obrniti po žarek upanja. Utrujeni od vsakdana, pretepeni od neštetih negativnih izkušenj, obupani, da bo kdaj bolje, bežimo v socialna omrežja, kjer pa naletimo na cel kup sporočil o pozitivnosti. Bodi pozitiven. Razmišljaj pozitivno. Sprašujemo se, če je sploh mogoče gledati na življenje s svetle strani, ko je toliko negativnosti na svetu. Še posebej v težkih trenutkih, ko preživljamo obdobja depresije ali smo ravnokar izgubili nekoga, ki nam je bil blizu, se zdi nemogoče razmišljati pozitivno.  

​Pa vendar ni tako težko, kot se zdi na prvi pogled.