Benetke - skrivnostna in izmuzljiva dama

V Benetke - v to skrivnostno mesto, ki krade kopno morju - se vedno rada vračam. Poleg sonca in morja, ki znova poženeta življensko silo po mojih žilah, se vedno znova napajam v lepoti mesta, v njegovih skrivnostnih malih uličicah, ki te kot nevidna sila vodijo zdaj v levo, zdaj v desno, pa čez ta in oni mostiček, dokler te kot morski val ne odložijo na kraju, kjer še nikoli prej nisi bil.  Zdi se, kot da te prepeljejo v drug čas in prostor, v katerem umetnost, glasba, hrana in čista romanca napolnjujejo zrak kot nikjer drugje. Ob vsakem obisku skušam Benetkam odluščiti plast za plastjo in se dokopati do njenih skrivnosti, a ta se vsakič znova spet skrije sama vase. Tako da vsakič začenjam znova in znova. Skrivnostna Serenissima ostaja odmaknjena, izmuzljiva, a hkrati tako vabljiva.

Tokrat sem se v Benetkah znašla na povabilo hrvaške knjižne blogerke Alis Marić (Čitaj knjigu) in avtobusnega prevoznika Flixbus, ki skupaj peljeta kampanjo za promocijo branja "Putuj i čitaj" ("Potuj in beri"). Alis je zbrala četico deklet, knjižnih blogerk in ljubiteljic branja, in nas popeljala do tega romantičnega mesta v osrčju Beneške lagune. 

Klepetavo žuborenje, široki nasmehi, topel sprejem in obljuba čudovitega dne - vse to me je pričakalo na ljubljanski avtobusni postaji, kjer sem se vkrcala na Flixbus, ki pelje proti Veroni. Kljub temu, da se ponavadi znajdem v zadregi, ko pridem sama nekam, kjer nikogar ne poznam, sem se takoj počutila sprejeto in dobrodošlo. Čeprav sem dekleta šele spoznala, sem se takoj počutila del njihovega kroga. Bilo je kot začetek skupnega zavezništva. Alis, Ana, Andrea, Dijana, Nikolina, Renata in naša čudovita Dory, ki nam je ves dan razkrivala skrivnosti o Benetkah. 

If you read a lot, noting is as great as you've imagined.
Only Venice, Venice is better."

​-FRAN LEBOWITZ

Zgodnjespomladansko sonce se je borilo s hladim jugom, ko smo po kanalu Grande plule proti mostu Rialto, od tam pa po zavitem labirintu beneških ulic, po katerih so se včasih gibali le nižji sloji prebivalstva, danes pa jih zavzemajo turisti, do naše tokratne edine destinacije - verjetno ene najbolj fotografiranih knjigarn na svetu - Knjigarna Aqua Alta.

​Knjigarna Aqua Alta je kaotičen, bizaren, a nadvse čaroben kraj. Vreden ogleda je že sam požarni izhod, pred katerim čaka gondola, da te odpelje na magično popotovanje po beneških kanalih na eno tistih večerij, kjer strežejo lakaji v belih rokavicah najbolj izbrane jedi in pijače. A tudi sama notranjost knjigarne je magična: knjige napolnjujejo vsak prazen kotiček prostora, so v čebrih in kadeh med njimi, v čolnih obešenih na stenah, a najbolj impresivna je prava gondola sredi nje, seveda polna knjig. Skladovnice knjig se ne končajo le pod streho, temveč se širijo tudi na notranje dvorišče in balkon, na katerem so prave knjižne stopnice, ki vabijo, da radovedno pogledamo čez visoko ograjo in sežemo proti zvezdam. Med njimi vsaka na svojem nenavadnem mestu dremajo mačke, ki so zaščitni znak mesta in knjigarne. Zdi se kaotično, pa vendar vse na svojem mestu. Podobno kot se počutim v sebi. Je zato tako čudno, da sem se tam počutila doma?

Sem kupila kakšno knjigo? Ne, nisem. Pa sem našla kakšno knjigo, ki bi jo želela imeti? Sem. Ampak zdelo se mi je, da bi tako knjigarno oskrunila. Da bi ji odvzela delček tistega, kar mu daje poseben čar, kajti knjigarno je vredno obiskati že samo zato, da bi jo videl in doživel. 

Ne glede na to, da je bil izlet kratek, je postavil nov košček v mozaik, ki ga sestavljam iz svojih vtisov o tem čudovitem kraju, ki mu ni enakega na svetu. Hkrati s tem, pa je obudil željo, da izvem in doživim še več. Naj bo ta zapis obljuba skorajšnje vrnitve. Kako ne - čez slaba dva meseca se začenja novi Bienale sodobne umetnosti ...