Bodi to, kar si v resnici

V vsakdanjem življenju se velikokrat srečamo s situacijami, v katerih moramo prilagajati svoje odločitve in korake drugim. Takrat se hitro lahko znajdemo v zadregi: se prilagoditi ali vztrajati pri svojem. Se skriti za pričakovanji drugih, ali pokazati svoj pravi jaz. Pri tem je zelo pomembno, da poznamo same sebe in način, kako se pogovarjamo sami s seboj. 

Recimo, da bi se prvič srečali. Kako bi se mi predstavili? Kako bi mi odgovorili na vprašanje, kdo ste v resnici? Verjetno se bi vam na prvi pogled zdelo vprašanje enostavno, saj naj bi vsak za sebe vedel, kdo je, kajne? Mogoče bi vam postalo nerodno. Mogoče bi postali jezni, češ, kaj me to sprašuje. Mogoče pa bi vam dejansko dalo misliti: ampak res, kdo sem? 

Čeprav ljudje večino časa kažemo svoj pravi obraz, se med družbenimi interakcijami velikokrat zgodi, da namesto tega ustvarimo neko imaginarno družbeno osebo, ki jo kažemo drugim. Ta oseba ponavadi uteleša vse lastnosti, ki jih drugi odobravajo: prijaznost, kavalirstvo, humor, kompetentnost, zaupanje, zadovoljstvo, dobro razpoloženje in podobno. Običajno se težnja po skrivanju avtentičnega jaza skriva v pomanjkanju samozavesti, želji po ugajanju zaradi negativne samopodobe ali celo občutka manjvrednosti.

A z majhnimi koraki se lahko naučimo, kako opustiti lažno identiteto in jo nadomestiti z našim avtentičnim jazom, v katerem se bomo počutili udobno in resnično.

1. Stopite v stik s seboj
Opažam, da je mnogo ljudi izgubilo stik z resničnim jazom. Tako smo se navadili na prenarejanje v družbenih interakcijah, da ne vemo več, kdo smo. Ne vemo več, kaj nam je/ni všeč, ne vemo, kaj si v življenju resnično želimo, ne upamo si na glas povedati svojega mnenja, sanj, želja, pričakovanj. Odtujenost od sebe je lahko tudi vir anksioznosti in depresije.

Ključni korak pri učenju, kako biti sam svoj, se torej skriva v tem, da stopite v stik s samim seboj, svojimi strastmi, vrednotami, mnenji, nagnjenji, zato pa je potreben iskren pogled vase. Postavite si vprašanja, s katerimi boste odkrili svoj resnični jaz. Od najbolj površinskih (npr. Ali rajši pijem kavo ali čaj? Knjiga ali film? Kaj si mislim o aktualnem predsedniku vlade?) do bolj poglobljenih (V katerih stvareh najbolj uživam? Kaj bi počel tudi, če za opravljeno delo ne bi bil plačan? Katere vrednote najbolj cenim pri sebi in pri drugih? Kaj si v življenju želim doseči?).

Vzemite si čas za razmislek. Ne počnite tega med ukvarjanjem z drugimi opravili. Ko se boste odločili, da se želite resnično povezati z vašim notranjim  jazom, se umaknite v prostor, kjer vas ne bo nihče motil, izklopite telefon in na vrata napišite, naj vas ne motijo. Če mislite, da je treba, zaprite oči in si z vizualizacijo prikličite odgovore, ali pa prisluhnite podzavesti, ki vam jih narekuje. Lahko odgovore na vprašanja tudi zapišete. Bolj ko boste poznali svoj resnični jaz, bolj samozavestno boste lahko nastopili v družbenih interakcijah. 

2. Naredite majhne korake v smeri avtentičnosti
Največkrat se zgodi, da v primerih ko se ljudje odločijo, da bodo od tega trenutka dalje živeli avtentično, želijo kar naenkrat v celoti izstopiti iz svoje lupine. Odločijo se, da bodo odložili svojo masko in se ne bodo več skrivali za ugajanjem, prijaznostjo, dobro voljo ... To lahko v njih povzroči dodaten stres in razočaranje, v njihovih sogovornikih pa presenečenje in odpor. Zato se moramo tega lotiti postopoma. Prepoznati moramo, v katerih situacijah se ne počutimo pristne, in jih popraviti eno za drugo.

To storimo tako, da si postavimo majhne cilje in počasi delamo na njihovem doseganju. Sčasoma se bodo ti majhni cilji udejanili, vi pa boste v neugodnih situacijah ravnali drugače. Da boste vedeli, kdaj ste dosegli spremembo, vam bodo povedali drugi, ki bodo opazili, da ste postali bolj samozavestni, pristni, odkriti, bolj v stiku s samim seboj.

3. Pomirite se
Velika večina ljudi, ki imajo težave z izražanjem avtentičnosti v družbenih situacijah, se v sodelovanju z drugimi počuti zaskrbljene in napete. Ko razmišljajo o tem, da bi se mogoče vseeno odprli in izrazili svoje ideje, zamisli, prepričanja, se lahko znajdejo v  precejšnji stiski, saj začnejo razmišljati o tem, kaj si bodo o njih mislili drugi, kako bodo drugi sprejeli njihov nenadni "izbruh poguma", zato se njihova tesnoba lahko še poveča. V tem primeru se bodo molče umaknili, kasneje pa se tepli po glavi, zakaj niso povedali, kar so mislili.

Trik, kako to storimo, je v tem, da se pomirimo in sprejmemo sebe take, kot smo v resnici. Pri tem nam pomaga samogovor. Notranji monolog s samim seboj je temeljna veščina, ki jo moramo v takih situacijah obvladati. Vendar mora ta potekati na konstruktiven, pomirjujoč in opogumljajoč način. V situacijah, kjer se želite skriti za svoj lažni jaz, lahko s samogovorom dosežete, da se boste lažje odkrili. Recimo, ko želite spoznati neko osebo, ki vam je všeč, pa ne veste, kako pristopiti in kaj ji povedati, si lahko rečete: "Popolnoma v redu sem tak, kot sem. Tej osebi bom tak verjetno všeč, če ne, je to njen problem." Tovrsten samogovor bo povzročil, da se bo strah počasi razpršil, vi pa boste lahko pred to osebo nastopili brez prenarejanja.

S pozitivno komunikacijo s samim seboj se bo povečala vaša samozavest, ne bo vas več strah pred drugimi pokazati svojega pravega jaza, odnosi z drugimi pa bodo postali prijetni in sproščeni. Pomembno je le, da sprejmete prave korake, jih ponotranite in jih učinkovito uporabljate.