Čas brez nedolžnosti

Že veliko vode je preteklo, odkar sem svoje zanimanje za sodobno umetnost pometla nekam pod preprogo. Razstava novejšega slikarstva v Sloveniji, ki se je pred nekaj dnevi odprla v Moderni galeriji, pa je spet obudila željo, da vsaj nekoliko zapolnim vrzel, ki je nastala v teh letih. 

In ne bi mogla iz svoje kože, če ne bi želela nekoliko pedagoško, predvsem pa za razširitev duha svojega navdušenja deliti tudi s svojimi tremi fanti. Pri nas je namreč tako, da se tamlajša upirata prav vsemu, česar ne poznata, in še posebej tistemu, kar je všeč mami. Na to sem bila pripravljena, pa vseeno sem vztrajala, da gremo skupaj.

​Kustosinja Martina Vovk je za razstavo izbrala 23 sodobnih slikarjev, ki ustvarjajo v najrazličnejših slikarskih tehnikah - nekatere nisem niti poznala (npr. "smrdljive in prepovedane tehnike Ksenje Čerče), druge so me pripravile do razmišljanja o tem, kaj danes sploh še pojmujemo pod pojmoma slikarstvo in slika, hkrati pa so me navdušili z dejstvom, da je slikarska  produkcija pri nas zelo živahna in predvsem plodna, ter še posebej, da ne sedi na lovoriki stare slave, temveč vedno znova odkriva nove in nove pomene in motive, ki - čeprav je veliko recikliranja, kopipejstanja, kolažiranja - delujejo sveže in prepričljivo.

Tina Dobrajc

Gašper Capuder

Miha Štrukelj

Staš Kleindienst

Vladimir Leben

Joni Zakonjšek

Najbolj od vsega pa me je navdušil odziv sinov Nejca in Rožleta, ki sta dejala, da je to najboljša razstava, na kateri sta bila, kar je bilo opaziti tudi iz njune pozornosti, zanimanja in vprašanj, ki sta jih postavljala, od tega, kako je neka slika narejena, kako naredijo tako veliko sliko, zakaj so na sliki ti in ti motivi ... in vzkliki, da je neka slika od daleč presenetljivo podobna fotografiji, medtem ko je od blizu evidentno, da je naslikana s čopičem. Kljub temu je Rožle na vprašanje, katera slika se mu je zdela najboljša odvrnil, da tista, ki jo je naslikal Tone Kralj (;-)). Medtem ko je Nejc takoj dobil idejo, da bo zgradil galerijo v Minecraftu.

Zavedela sem se, kako je pomembno, da otroke izpostavljamo takim dražljajem in izkustvom, ki jih še ne poznajo. S tem jim damo priložnost, da postanejo pozorni opazovalci, da se naučijo kritičnega razmišljanja in da že samo z opazovanjem budimo in krepimo njihovo kreativnost, da pa jim tudi določeno miselno širino, ki jo bodo lahko uporabili ob katerikoli drugi priložnosti, ne samo taki, povezani z ustvarjanjem. Samim sebi, kot staršem, s tem damo priložnost, da spoznamo otroka tudi na način, kot ga doslej še nismo poznali, in sicer tako, da pozorni poslušalci in opazovalci postanemo tudi sami - da ne opazujemo le slik, temveč odziv otroka - kaj mu je všeč, kaj ga motivira, zabava, kaj pa dolgočasi, mu ni všeč ... 

​Obisk razstave Čas brez nedolžnosti vsekakor priporočam vsakomur. V Moderni galeriji bo na ogled  še do konca marca.