Knjižni blogerji in kako sodelovati z nami

V oktobru letos sem v sodelovanju z Društvom založnikov Slovenije pripravila predavanje o tem, kako lahko založniki in knjigotržci pri nas sodelujejo z nami, knjižnimi blogerji. V nadaljevanju posredujem povzetek predavanja.

KDO SMO?
 
Družbena omrežja so spremenila način, kako komuniciramo in kako konzumiramo/sprejemamo informacije in oglase. Ob tradicionalnem oglaševanju, ki so očitno oglasi, so se kar naenkrat pojavile različne javne objave, za katere na prvi pogled težko ocenimo, ali gre za plačano oglaševanje ali za osebno mišljenje oziroma stališče posameznika. To je odprlo tudi povsem nov prostor, v katerem vladajo influencerji oziroma vplivneži, ki vsak na svojem področju prepričujejo druge – svojo družino, prijatelje, širšo javnost, v svoj prav, glede izdelkov, storitev, mnenj …
 
Čeprav je prva asociacija, ko pomislimo na vplivneža, ta, da gre za osebo, ki na svojih družbenih medijih svojim tisočim zvestim sledilcem ponuja plačano vsebino v marketinške namene, smo v bistvu vplivneži mi vsi: ko kupimo čevlje in jih opazi prijateljica, ta se nad njimi navduši in jih gre kupit. Kdo ima tu profit? Trgovina, ki te čevlje prodaja. Priporočamo si osebne trenerje, restavracije, filmske predstave …
 
Danes potrošniki vse manj verjamejo plačanim oglasom, poznajo vse marketinške trike, zato so postali odporni na ciljane oglase. V morju identičnih reklam, s katerimi podjetja oglašujejo svoje prednosti, je težko najti in prepričati kupce, še posebej mlade, ki bodo pripravljeni zapraviti denar za izdelek, ki jim niti ni potreben.
 
Kakor raste nezaupanje ljudi v oglaševanje, tako raste zaupanje v priporočila ljudi, ki so nam blizu in ki jim verjamemo. Številne raziskave kažejo, da so kupci naklonjeni nakupu izdelkov, ki jim jih priporočijo člani družine ali prijatelji, ne pa ker so to videli v nekem brendiranem in spretno targetiranem oglasu.
 
Zakaj torej sodelovati s knjižnimi blogerji?
 
Tako kot lifestyle blogerji priporočajo oblačila, potovanja, določen tip prehrane, skrb za zdravje …, tako knjižni blogerji priporočamo knjige. Komu? Drugim bralcem in ljubiteljem knjig. Kdo ima od tega profit? Knjigarne, založbe in knjižnice. Zato sem zelo vesela, da so založniki počasi začeli prepoznavati nas, knjižne blogerje, kot partnerja, ki jim lahko preko neformalnih kanalov pomaga pri promociji branja in kupovanja knjig.
 
Računi, s katerimi na družbenih medijih upravljamo knjižni blogerji, so namreč zelo specifična in zgoščena tržna niša. Nekatere raziskave ocenjujejo, da kar 99 % tistih, ki spremljajo knjižne blogerje, zanimajo knjige in ti so potencialni obiskovalci knjižnic, knjigarn in posledično kupci knjig. To je verjetno tudi eden od razlogov, da je npr. na Instagramu le ducat knjižnih računov z več kot 100.000 sledilci (kot npr. Alis Marić z blogom Čitaj knjigu, ki je na Facebooku sledi že več kot 500.000 sledilcev, na Instagramu pa več kot 81.000 sledilcev); ljudje knjižnim blogerjem ne sledijo avtomatično, saj nismo javno prepoznani kot “zvezde” in večina se z našo vsebino niti ne poistoveti. Povprečno tudi v tujini knjižni blogi ne dosegajo več kot 5.000 sledilcev, pri nas od nekaj 100 do okrog 3.000 sledilcev na družbenih omrežjih (na samih blogih verjetno precej manj).
 
Vendar: na naših straneh bralci ne iščejo informacij o najnovejšem modnem stilu, o tem, kje smo se potepali med vikendom, o tem, kaj smo jedli – čeprav objavljamo občasno tudi take objave. Predvsem nam sledijo, ker iščejo informacije o novih izdajah, knjižnih nagradah, dogodkih, povezanih s knjigami in branjem, iščejo priporočila za branje, nasvete za kakovostno literaturo, ki jo želijo ponuditi svojim otrokom ... Zaupajo nam, ker promoviramo knjige, ki so nam osebno všeč – ne kar vseh vprek, ki nam jih ponudijo založniki. Pri tem smo iskreni in avtentični, nikoli nespoštljivi do avtorja ali založnika, zato smo okrog naših spletnih profilov zgradili zvesto občinstvo, ki nam verjame in zaupa – prav na tem temelji naš uspeh.

Foto: Pixabay

KAJ DELAMO?
 
Knjižni blogerji na svoji spletni strani ustvarjamo spletne dnevnike, na katerih objavljamo daljše, poglobljene ocene svojih doživetij ob posameznih knjižnih naslovih. Po navadi blog danes predstavlja nekakšno polico, na katero odlagamo vsebino, saj večino komunikacije s svojimi sledilci opravimo prek drugih družbenih omrežij, kot so Facebook, Instagram, twitter … je pa prednost blogov ta, da gre za spletne strani, ki pa omogočajo druge oblike sodelovanja, kot so npr. oglaševanje na spletu, "affiliate marketing" … ipd.
 
Bookstagramerji so tisti, ki na svojih profilih na Instagramu objavljajo čudovite fotografije knjig v dekoriranih okoljih, zraven pa v besedilu zapišejo svoj vtis ob prebrani knjigi, povabijo sledilce k sodelovanju tako, da jim zastavijo kakšno vprašanje, jih povabijo k sodelovanju v nagradnih igrah … Bookstagramerji ponavadi sodelujejo tudi z drugimi branžami pri marketinških akcijah, ki pa jih izbirajo v skladu s svojo osebno filozofijo in filozofijo sledilcev.
 
Knjižni vlogerji – teh pri nas še nisem zasledila, v tujini pa so zelo uspešni – so ljubitelji knjig, ki svoje vtise objavljajo na You Tubeu v obliki video vsebin.
 
Podkasti o knjigah, so nekakšne periodične pogovorne oddaje, ki jih v obliki avdio posnetkov avtorji objavljajo v digitalni obliki, poslušajo pa se lahko prek različnih platform na osebnih računalnikih, telefonih, tablicah … Značilno za večino podkastov o knjigah je tudi ta, da je knjiga sama le del vsebine, saj lahko pokrivajo različne sfere kulture.
 
Vsaka od teh oblik ima specifične oblike ustvarjanja, občinstvo z drugimi preferencami in posledično omogoča tudi različne oblike sodelovanja. Prav tako ima vsak od ustvarjalcev vsebin, povezanih s knjigami, neko svojo predstavo, kako sodelovati z založniki.

Ustvarjanje vsebine
​
Preden pa se lotimo pogovora na to temo, naj na kratko spregovorim o ustvarjanju vsebine, za katero se zdi, da jo veliko ljudi napačno razume.

Za ustvarjanje vsakršne vsebine – še posebej na družbenih medijih, je potreben čas in trud. Potrebno je tudi veliko znanja in vedenja o tem, kaj je našemu občinstvu všeč. Ustvarjanje vsebine npr. za Instagram, ki je povezana s knjigami in branjem, še posebej ni enostavno in je hkrati tudi zelo omejujoče. Poleg tega ni omejeno le na vizualno estetiko lepe fotografije. Pa še pri tej bo angažma sledilcev precej manjši, če bo fotografija odstopala od ostalih, tudi če je povezana s knjigami. Pomemben del uporabnikove izkušnje je namreč tudi besedilo, tekst, sploh ko govorimo o knjižnem programu – ne samo, da ga ni enostavno ustvariti, vsi besedil niti ne berejo, saj je še posebej Instagram predvsem vizualna platforma.

Besedilo mora biti zato oblikovano jasno, vabljivo, prepričljivo, hkrati pa mora izražati karakter pisca – kajti občinstvo se z vsebino identificira. Poleg tega moramo skrbeti tudi za to, da se ne izneverimo svojemu občinstvu, saj lahko že vsaka najmanjša napaka pomeni izgubo avtentičnosti, avtoritete, in posledično zaupanja s strani sledilcev, ki smo ga dolgo gradili.

Foto: Kreativna baza

MOŽNE OBLIKE SODELOVANJA
 
Recenzijski izvodi
Odnos med založbami in blogerji pri nas je do sedaj večinoma potekal tako, da smo od založb prejeli kakšen brezplačen recenzijski izvod ali pa še to ne. Se pa tudi tu odnos založnikov do blogerjev od založbe do založbe precej razlikuje. Najboljše izkušnje imam z založniki, ki nam ob izidu knjig kar sami avtomatično pošljejo recenzijske izvode. Druga kategorija so tisti, ki pošljejo recenzijske izvode, če zanje zaprosiš, ali pa te povabijo na novinarsko konferenco, kjer te obravnavajo tako kot ostale novinarje – če založba takrat razdeli recenzijske izvode, jih dobimo tudi mi. Tretji so bolj muhasti in zdaj knjigo pošljejo, zdaj ne. Četrti pa so tisti, ki tvojo prošnjo po recenzijskem izvodu mirno ignorirajo.
 
S tem ni nič narobe. Vsaka založba se sama odloča za svojo politiko. Mislim, da je tudi vsak od nas hvaležen za čisto vsak brezplačni izvod, ki ga dobimo od njih, in da z veseljem napišemo kaj spodbudnega knjigi na pot z upanjem, da bo naš zapis pomagal k temu, da bo knjigo prebralo in kupilo več oseb.
 
Je pa pri tem treba postaviti neka pravila: Vse panoge, razen založništva, ki s pomočjo blogerjev skrbijo za promocijo svojih izdelkov ali storitev, plačajo honorar tistemu, ki je promoviral njihov izdelek. Brezplačna knjiga je v strogem smislu le darilo, zato ne pomeni, da ga MORA bloger prikazati na svojih družbenih kanalih ali blogu. Kdaj, kako in na kakšen način bo bloger to storil, je odvisno od njegove pripravljenosti in razpoložljivega časa, saj gre za neplačano sodelovanje. Zato založnik ne more zahtevati, kdaj in kako bo bloger kakšno knjigo predstavil.
 
Če govorim v osebnem imenu mislim, da je prav, da recenzije na podlagi brezplačnih recenzijskih izvodov objavljamo brezplačno. Le tako lahko ohranimo avtentičnost in prepričljivost, ne da bi iz zapisanega bilo razvidno, da gre za reklamo. Ker takoj, ko se tu vzpostavi neka denarna transakcija, lahko pride do določenih pričakovanj s strani naročnika. Po drugi strani pa založniki našo vsebino še vedno lahko delite na svojih spletnih straneh, družbenih omrežjih … kar je v bistvu za vas brezplačna reklama, mi pa smo vanjo vložili veliko truda in svojega prostega časa, zato bi pričakovali najmanj, da nas o tem deljenju vsebine obvestite, nas v njih označite ipd.

Sama nisem nikoli prejela denarja za recenzijo knjige, in mislim, da tudi nikoli ne bom, saj ne želim, da kdo vpliva na to, kako bom o neki knjigi pisala. Lahko pomagamo na knjigo in na promocijo branja pogledati z drugega zornega kota kot le na tržni izdelek.

Blogerji na svoji spletnih straneh objavljamo veliko število recenzij knjig, ki smo jih napisali prostovoljno, brezplačno in v svojem duhu. Vendar je to delo. Zakaj ne bi bil bloger plačan zanj? Ustvarjanje ene objave traja približno tri ure od začetka do konca – če ne upoštevamo še branja knjige (načrtovanje, fotografiranje, urejanje, pisanje napis), če bi založba morala najeti fotografa ali oglasni prostor v reviji, bi morala plačati, zato ne bi smeli blogerje in instagramerje obravnavati nič drugače.
 
Zdaj pa si poglejmo še druge možne oblike sodelovanja, kjer pa je potrebnega že več angažmaja na obeh straneh, za katerega pa bi od založb že pričakovali neko rečemo temu ponudbo s finančno nagrado:
 
Sodelovanje pri promociji načrtovanih in novih izidov
Pre-print izvodi (Advance copies) za blogerje in z založbo usklajeno obveščanje občinstva o napovedanih in novih izidih. S tem lahko blogerji pri občinstvu vzbudimo določeno pričakovanje, ki lahko rezultira v več prodanih izvodih knjig, ko bo knjiga enkrat zunaj (seveda se zavedamo, da bo to povzročilo tudi večja pričakovanja v knjižnicah).
 
Ker imamo neposreden stik z občinstvom, lahko pomagamo pri oblikovanju promocijskih akcij na drugačen, svež način. 
 
Predstavitve knjig v knjižnicah, knjigarnah, medijih …
Povabite nas na predstavitve knjig, ki nas zanimajo, ob obiskih avtorjev podarite vstopnico … - verjemite, da bomo z veseljem zapisali kaj spodbudnega in odmevnost vašega dogodka bo narasla.
Zavedam se, da je tukaj potreben angažma tudi na naši strani, zato je potrebna pripravljenost na sodelovanje na obeh straneh.
 
Pisanje člankov
Različne založbe določene svoje vsebine izdajajo tudi v obliki različnih spletnih časopisov, kot je npr. AirBeletrina. Z AirBeletrino smo že začeli sodelovati in po dogovoru z urednico nekateri med nami pripravljamo prispevke. Sama sodelujem tudi pri pisanju prispevkov za revijo Knjigopis … To je delo, za katerega te založba najame, z njo skleneš pogodbo in te za opravljeno delo tudi ustrezno plača.
 
Sponzorirane objave
Sponzorirane objave so objave, za katere se založnik v naprej dogovori z blogerjem, instagramerjem, in to tudi finančno ovrednoti. Ponavadi gre najprej za objavo v storyju, nato najavo v feedu pod “Trenutno berem”, na koncu sledi še ena objava z oceno knjige.
 
Tukaj moram omeniti, da nas bolijo dvojni standardi, ki jih nekatere založbe delajo med lifestyle blogerji in knjižnimi blogerji: to je, da se moramo pri promociji knjig knjižni blogerji in bookstagramerji zadovoljiti z brezplačnim izvodom, medtem ko lifestyle blogerji dobijo knjigo in še plačilo za njeno objavo. To res težko požremo. Pri tem bi res pričakovali nek fair odnos. Tako kot se za sodelovanje dogovarjate z njimi, se lahko tudi z nami 
 
Affiliate marketing
Affiliate marketing je preprost način, kako tudi blogerji na nek način monetiziramo nove in stare objave, pri čemer nam ni treba vložiti veliko denarja in časa, le posodobiti jih moramo.
 
Affiliate Marketing pomeni zaslužek, ki ga bloger dobi od provizije za prodajo prek spletne strani. Ponudnik storitve (v tem primeru založnik) lahko za vsakega blogerja, ki postane affiliate marketer, ustvari unikatno geslo ali povezavo v spletni trgovini, ki ga bloger nato vstavi v objavo na svojem blogu. Ko nekdo klikne to povezavo in opravi nakup oziroma pri nakupu uporabi to geslo, bo bloger prejel majhen odstotek od prodajne cene.
 
Pri tem ne govorimo o sponzoriranih objavah ali oglaševanju. Affiliate marketing je pasivni prihodek, ki je ustvarjen s prodajo, medtem ko je sponzorirana objava aktivni prihodek, saj mora bloger izdelati posebne vsebine za izdelke, ki jih želite promovirati. Prav tako ne gre za oglaševanje, saj bloger ne bo imel nič od klikov na oglas. Bralec dejansko mora opraviti nakup prek blogerjeve edinstvene povezave, če želi priti do kakšnega prihodka. Provizija za prodajo knjig pri tujih založnikih ponavadi znaša med 5 % in 7 % vrednosti cene knjige (4,5% pri Amazonu, 2% pri Barnes & Noble).

Oglasne pasice
Blogerji smo po kapaciteti branja in še posebej pisanja precej omejeni na to, koliko knjig lahko predstavimo svojemu občinstvu. Radi bi predstavili več knjig, v bolj aktualnem času (ko npr. potekajo promocije), pa nam to redko uspe, saj je seznam TBR knjig zeeelo dolg. To bi lahko popravili z oglaševanjem …
Oglasne pasice se lahko nahajajo na domači strani, v stranski vrstici, na koncu objav, ali celo med besedilom (tega ne bi priporočala, saj zmoti tok branja). V tem primeru bi bloger na svojem blogu prodal oglasni prostor založbi oziroma drugemu ponudniku (trgovcu, podjetniku …) – če mu je seveda v interesu. Oglaševanje je namenjeno oglaševanju založbe kot take ali pa oglašujete posamezno knjigo. Bloger je potem plačan na število klikov ali fiksno na časovno obdobje objavljenega oglasa.
 
Akcije spodbujanja branja
Seveda niste le založbe tiste, ki bi lahko sodelovale s knjižnimi blogerji. Tu so še knjigarne, knjižnice, društva in institucije, ki se ukvarjajo s promocijo branja, ki bi blogerje povabile k sodelovanju kot moderatorje predstavitev knjig in pogovorov z avtorji ali kot ambasadorje branja. Glede na to, da imamo kar dober pregled nad slovensko knjižno produkcijo, bi lahko v sodelovanju s knjigarnami pripravili sezname priporočljivih branj in podobno. Skratka možnosti so neomejene, samo prepoznati nas morate kot deležnike v tem procesu.
 
Drugo
Sponzoriranje spletne strani ali pokroviteljstvo nad določenimi rubrikami – blogerji za svoje delo potrebujemo spletno stran, za katero vsako leto namenimo določena sredstva za vzdrževanje strani, gostovanje na strežniku, uporabo domene … mogoče se kje, kdaj najde kdo, ki bi v katerem od naših blogov videl kakšno dodano vrednost in bi bil pripravljen podpreti naša prizadevanja za pomocijo knjige in branja.

KJE NAS NAJTI?

Pobrskajte med sledilci posameznim založbam na družbenih omrežjih. Poglejte, kdo se lahko uvrsti med tiste, ki založbi - glede na njihov program in način pisanja - lahko pomaga pri promociji in ga kontaktirajte. Mi namreč za seboj nimamo neke ekipe, ki bi delala za nas in se dogovarjala za posle. Začnite nam slediti, pokažite zanimanje za to, kar delamo, pustite kdaj kakšen komentar, pošljite neposredno sporočilo. Tako boste ugotovili, ali nas sodelovanje zanima in kako vam ta oseba lahko pomaga pri širjenju informacij in promociji. Sami si želimo z založniki in knjigotržci vzpostaviti prijateljski odnos, saj konec koncev vsi delamo za isti cilj: čim več ljudi navdušiti za branje in kupovanje knjig.