|
Si predstavljate, da bi vas pri rosnih petih letih iztrgali iz znanega okolja in vas preselili v družino in družbo, kjer bi bili vsi drugačne barve in nikogar ne bi razumeli? To se je dogodilo risarju stripov Sik Jun Jungu, Južnokorejcu, ki ga je v času po korejski državljanski vojni posvojila belgijska družina. O tem je napisal/narisal avtobiografski strip Medena koža, ki nam predstavi njegov pogled na lastno zgodbo in posvojitev, kot jo je doživljal kot otrok, pubertetnik in pozneje kot odrasel človek, ko se je sprijaznil, da ima dve identiteti. Po stripu je kasneje posnel tudi film.
Jung naj bi se po uradnih podatkih rodil decembra 1965 v Seulu. To je bil čas, ko se je ravno dobro končala državljanska vojna, po kateri so Korejo razdelili na Severno in Južno. Veliko družin je takrat ostalo razdeljenih. Zaradi posredovanja čet Združenih narodov, se je v tistem času v Koreji rodilo tudi veliko mešanih in izvenzakonskih otrok, ki so se jim mame zaradi sramote odrekle. Okrog 200.000 otrok je končalo na cesti ali v zavetišču, kjer so lahko upali na posvojitev. Družine iz ZDA in Evrope so tako od leta 1958 posvojile okrog 150.000 malih Korejcev. Eden izmed njih je bil tudi Jung. Junga je leta 1971 posvojila družina iz Bruslja. Dobil je brata in tri sestre, ki so ga nemudoma vzeli za svojega. Njihovo družino je čez nekaj let dopolnila še ena posvojenka iz Koreje. A čeprav je bilo navzven videti, da je Jung prišel v nebesa - dobil je družino, imel je svoje kolo in igrač kot še nikoli, je v njem gorel dvom: kdo sem, kam spadam, me ima nova družina rada ... Sanjaril je o svoji pravi mami in iskal identiteto v tujih kulturah - še posebej v japonski. Nato pa je v risanju stripov našel izhod v imaginarne svetove, v katerih je bil lahko vse, kar si je želel. To mu je pomagalo, da je ostal na pravi poti. Prva knjiga se konča, ko je Jung star 13 let in si obljubi, da se bo kot odrasel vrnil v Korejo, poiskal svojo biološko družino in o svojem življenju napisal knjigo. V drugem delu stripa se Jung osredotoči na svoje odraščanje v Belgiji. Opiše, kako se zaradi podobnih izkušenj izogiba drugim posvojenim vrstnikom, svoje prve ljubezenske izkušnje ter prve risarske poskuse, konča pa se s potovanjem na Japonsko. V tretjem delu pa se takrat že odrasli Jung končno odpravi na potovanje v svojo rodno deželo - Južno Korejo in se sooči s svojimi koreninami. Takrat je tudi sposoben oprostiti svoji biološki materi, da ga je zapustila. Dobro sem vedel, da nisem Japonec. V stripu in tudi v filmu, ki je hibrid animacije in dokumentarca, se avtor sprašuje o svojem mestu v svetu, o svoji identiteti, pripadnosti in mešanju kultur. Vso svojo mladost je v starejših ženskah iskal svojo biološko mater, saj sta bila njegova krušna starša hladna, stroga in zahtevna. Čeprav se je globoko v sebi zavedal, da ga imata kljub vsemu rada in da sta mu nudila največ, kar sta lahko: družino, je bil - kot večina posvojencev - dolgo časa prepričan, da je žrtev, odpadnik in manjvreden član družine in družbe. Zaradi svoje zunanje podobe bo vedno drugačen in to je ubijalo njegovo samozavest. V druženju s podobno posvojenimi otroci spozna, da ta "izgubljenost" negativno vpliva na njihovo samopodobo, zato se zatečejo v alkohol, droge, nasilje, kdaj pa se njihovo življenje tudi tragično konča (kot se je zgodilo tudi njegovi sestri Lee Sung-Sook, ki je umrla v nepojasnjeni avtomobilski nesreči). A vse, kar si ti otroci, vključno z Jungom, v življenju želijo, je, da bi bili ljubljeni in sprejeti. Strip je lahko odlično izhodišče za pogovor o odraščanju, starših, družini, spominih, čustvih, identiteti in je primerno za vse mladostnike, ki se jim na pragu odrasle dobe porajajo prav podobna vprašanja, kot so se v mladosti Jungu. Jung: Medena koža
0 Comments
Leave a Reply. |
