|
Nebo so prekrivali temni oblaki in grozilo je, da bo spustilo vse zbrano deževje naenkrat. Lenobnost nedelje, ki se je čutila na težkih vekah, me je vlekla v horizontalo, a sem še zbrala toliko moči, da sem v roke vzela to dolgo želeno knjigo. Bil je idealen dan za branje islandskega magičnega realista Sjona, ki je bil za svoj kratki roman Fant, ki ga ni bilo in novelo Modra lisica zasluženo večkrat nagrajen. Še vedno mi je žal, da sem ga zamudila na letošnji Fabuli.  Novela Modra lisica je čudovita zgodba - delno triler, delno pravljica, ki nam razkriva vso lepoto in moč narave, celo maščevanje le-te proti vsem, ki si drznejo nasprotovati njenim zakonom. Zgodba nam razkriva pretresljivo usodo Abbe, zlorabljenega dekleta z downovim sindromom in hčere lokalnega pastorja, častitega Baldurja Skigassona. Le-ta je svojo hči, še preden je postal cerkveni mož, prodal brezvestnim trgovcem, ki so potovali z ladjo med Islandijo in Dansko. Trgovci so se do nje vedli nadvse kruto in zločinsko. Ko je ladja nekega dne nasedla, je Abbo rešil naravoslovec in zeliščar Friðrik B. Fridriksson in jo vzel k sebi za deklo. Duševno obolele otroke so v 19. stoletju na Islandiji namreč že ob rojstvu zadušili, v bolj oddaljenih krajih pa jo jih obdržali, oziroma jih je oblast kar vzela družini in jih dala "v rejo" na druge oddaljene kmetije, kjer so opravljali težka dela. Maščevanje za njegovo ravnanje pa na koncu doleti tudi častitega Baldurja, saj mu Fridriksson naloži ne samo pokop lastne hčere, ampak mu tudi razkrije, da pozna njegovo skrivnost. Ko se naslednjega dne odpravi na lov za modro lisico, pa ga zasuje plaz, iz katerega se ne reši. Sjon je prepričljiv pripovedovalec v maniri starih islandskih epov. Njegovi opisi narave so nenadkriljivi in tako poetično realistični, da ob njegovih besedah resnično občutiš mraz in lepoto islandske pokrajine, od tragične usode male Abbe se v jezi stiskaš pesti in na koncu prav sadistično uživaš v zadnjih trenutkih življenja prečastitega Baldurja. "Svet za kanec razpre svoje zdravo oko. Snežna jerebica puhne. Potočki kapljajo spod ledenih prevlek, sanjajoč o pomladi, ko bodo nabreknili v smrtno nevarne sile. Tu in tam se izpod kupov snega na pobočjih dvigne dim - to so njihove toplice. Navdihujoči miniaturni zgodovinski epi so očitno Sjonova posebnost in Fant, ki ga ni bilo ni nobena izjema. To je zgodba o mladeniču, ki se znajde ne samo na robu družbe, ampak tudi na robu sveta - saj so lahko trenutki, ki jih doživlja, zadnji trenutki v zgodovini. Mani Steinn je homoseksualec v družbi, v kateri že zamisel o homoseksualnosti presega vsako še tako nesprejemljivo vedenje. Zgodba se dogaja leta 1918 v Reykjaviku, ki se zdi popolnoma nemočen v svojem boju proti španski gripi, ki se je preko celotne Evrope, Azije in Severne Amerike zdaj razširila vse do obal Islandije. Česar gripa ne pomori, bosta dokončala pomanjkanje premoga in vojna, ki po isti poti prihaja na otok. In vendar uspe Manni na robu katastrofe najti tudi pozitivno točko. Najde jo v nemih filmih, saj so ravno v tistem času na Islandiji začeli delovati prvi kinematografi. Filmi ga tako prevzamejo, da dogajanje s platna vpleta v svoje življenje in sanje, s čimer se pred bolečinami, ki mu jih zadaja do njega odklonilna družba, umika v imaginarni svet filma. "Fant ne potrebuje več ne krvi, ne kosti, ne mišic, ne črevesja. Razpusti svoje telo, trdno snov spreminja v tekočo, začne od znotraj in vse izpira proti zunanjosti, dokler mu ne gomazi iz vsake odprtine. Senca je, ki tava od človeka do človeka in nihče ni izpopolnjen, dokler ga ne zavrže." Sjon: Modra lisica / Fant, ki ga ni bilo
0 Comments
Leave a Reply. |
RSS Feed