Črna mati zemla

Roman Črna mati zemla bi verjetno spregledala, saj zgodba romana in njegova naslovnica ne obljubljata prijetnega branja, če mi ga ne bi priporočili tisti, katerim bralnemu okusu zaupam. Zdaj pestujem to knjigo v roki, o njej nemo razmišljam, telo se mi trese, v glavi brni - zaradi groze in navdušenja hkrati. Rečem lahko samo to: to morate prebrati!

Spomin. Dogodki iz naše preteklosti, tudi težki in skoraj neprebavljivi, kot sta vojna ali boj za preživetje, sčasoma zbledijo in utonijo v pozabo. Tako smo ujeti v naša vsakdanja življenja, da dogodki preteklosti izginejo iz orbite naših razmišljanj. O preveč stvareh moramo razmišljati v naših vsekodnevnih opravilih in odnosih, preveč novih stvari se moramo naučiti. A ne glede na to, koliko časa mine, ne glede na to, kaj se nam dogaja v vmesnem času, obstajajo stvari, ki jih nikoli ne moremo pustiti pozabi; spomini, ki jih ne bomo mogli nikoli uničiti. Ti ostanejo z nami za vedno. Kot zvesti slepi pes nam sledijo, kamorkoli gremo. Ne moremo se jim skriti, tudi če se odselimo na drugi konec sveta. V nas tiho in nedolžno čemijo, dokler se v trenutku naše šibkosti kot črna rakava tvorba ne razrastejo in nas naredijo nerazpoznavne - za nas same in za ljudi, ki nas obkrožajo.

Roman Črna mati zemlja pripoveduje zgodbo o mladem piscu, Matiji Dolenčecu, ki se po nenadejanem uspehu svojega prvenca znajde sam s svojo prazno notranjostjo - pisateljska blokada in neperspektivna ljubezenska zveza povzročita, da se zbudi travmatična zgodba njegovega otroštva, ki jo je, da bi lahko preživel, potisnil globoko v svojo podzavest. Bolj se jo trudi z izmišljanjem lažnih zgodb in dogodkov potlačiti nazaj tja, odkoder je prišla, bolj leze na površje, dokler se v nekem trenutku ne razlije čez rob. 

Če se uvod, v katerem Novak predstavi zgodovinski okvir, v katerem se bo na podlagi resničnih dogodkov, ki so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zgodili v majhni vasi v Medžimurju, z družbenega vidika zdi le kot zanimivost, je romaneskna zgodba vse kaj drugega kot to. Je travmatična zgodba, v kateri kruto trčijo relativno izolirano ruralno okolje, težke gospodarske razmere, verski nauki in ljudsko vraževerje v mali občutljivi duši odraščajočega dečka, ki po smrti očeta ne najde več trdnih tal pod nogami. Ker se njegovim strahovom in begu pred resničnostjo nihče ne posveti, uteho najde v družbi dveh demonov, ki oblikujeta njegovo novo resničnost, ga nagovarjata v sprevržena dejanja, dokler se ne začne čutiti krivega za smrt sovaščanov, ki so zaradi različnih vzrokov storili samomor.

Se spomniš, kako sva se enkrat pogovarjala o tem, da se ljudje samo včasih vidijo v ogledalih ali izložbah in da si takrat na obraz hitro nadenejo popravljen izraz in zato mislijo, da hodijo po svetu z videzom lastne fotografije na osebni izkaznici? In da se včasih ne zavedajo, kako pogosto pravzaprav pokažejo svoje razočaranje, gnus, prezir. Ne zavedajo se majhnih gest, izdihov in tikov, ki govorijo tisto, česar sami ne bi nikoli izgovorili. Pretvarjanje in sodelovanje v tujem pretvarjanju omogoča, da živimo v kolikor toliko urejenem svetu."

Bolečina, ki jo povzroča odnos odraslih do otrok - vključno z nazornimi opisi prizorov domačega nasilja in pedofilije, je globoko vznemirjujoča, pretresljiva, nepozabna. Čeprav Matijeve razlage dejanj odraslih delujejo nekoliko humorno, so odraslim posledice njegovih razmišljanj in dejanj precej manj smešne. Še več: potihoma mali Matija postane dežurni krivec za vse zlo, ki se dogaja v vasi, kar začuti tudi sam in krivdo prevzame nase. Ob tem pa tako zelo boli dejstvo, da se nihče ne posveti notranjemu doživljanju s travmo očetove smrti zaznamovanega otroka. Da je prepuščen sam sebi pri ugotavljanju dejanskih nesrečnih okoliščin smrti, kar nikakor ne pripomore v celjenju njegovih notranjih ran in pomirjanju demonov. Posebno vzdušje dodajo še subtilno uvedena mitološka bitja, ki še danes burijo domišljijo lokalnega prebivalstva, strah pred boleznijo, staranjem in osamljenostjo prebivalcev vasi, ki ob zgodovinskih okoliščinah prihajajoče grožnje vojne ne najdejo več smisla bivanja. K temačnemu vzdušju ton daje tudi bivanje med dvema rekama in v bližini temnega gozda, ki svoje skrivnosti skrivajo v zavetju jesenskih meglic in alkoholnih prividov vaških posebnežev.

Novak, ki v zgodbi spretno prehaja med različnimi literarnimi stili - od dokumentarnega, refleksivno zgodovinskega, do dialektičnega, od humornih prigod prek temnega trilerja, celo hororja, semspretno igra z bralčevimi čustvi: povzroči, da ti zastaja dih in ledeni kri v žilah, sili te, da praskaš po svoji temni notranjosti - da bi jo najprej odkril, osmislil, nato pa se je za vedno znebil. Spet drugič se krohotaš ob otroških razlagah odraslega sveta. Potem pa bentiš nad nepravičnostjo in neobčutljivostjo družbenega okolja, ki vedno pogleda stran, ko bi moralo kazati s prstom. Dialogi, v katerih tekoče krmari med knjižnim jezikom in ruralnim kajkavskim dialektom lokalnega okolja - ta je po zaslugi odličnega prevoda Đurđe Strsoglavec v slovenskem prevodu spretno preveden v prekmurščino - se berejo tako resnično in živo, kot bi se zares zgodili. Na oseben način avtor vključi bralca v celotno zgodbo, ustvarja napetost in empatijo z liki in njihovimi usodami, da zlahka postane del te nenavadne, celo nekoliko izolirane skupnosti.

Zaznamovan s težkimi temami, temačnostjo dni, skrivnostnimi meglicami in vlago, ki se zarežejo globoko v človeško dušo in zaznamujejo njegov pogled na svet, bi bil roman Črna mati zemla bolj primeren za tmurne novembrske dni, a vas bo sezul v vsakem času leta. Predvsem pa vas bo spomnil, da stvari nikoli ni dobro soditi le po površju. Kot bi sama lahko spustila ta brilijantni roman, če bi ga sodila le po platnicah.

---

Kristian Novak: ČRNA MATI ZEMLA

• Jezik: slovenski
• Datum izida: 10.09.2015
• Število strani: 392
• ISBN/EAN: 9789612419042
• Vezava: mehka
• Založba: Modrijan Založba, d.o.o.
• Zbirka: Bralec
• Prevajalka: Đurđa Strsoglavec