Hiša v Ulici Mango

Štiriinštirideset drobnih okruškov življenja mehiške najstnice Esperanze Cordero, skozi katere spoznavamo njeno levitev iz deklice v žensko v objemu latinskoameriške skupnosti v Chicagu.

Čeprav avtorica Sandra Cisneros prisega, da veliko avtobiografskega ni v knjigi, je jasno vsaj to, da je avtorica dejansko živela na tej ulici, in da je tudi rdeča hiša, v kateri je živela, dejansko zares obstajala. V knjigi pa najdemo zbrane zgodbe številnih deklic, žensk, mater, tet ter sosed, ki so v času njenega bivanja tam, na tej ulici tudi zares živele. 

Svoje zgodbe položi v naročje Esperanze Cordero. Čeprav je rojena v veliki latinskoameriški skupnosti, ki je svoj jezik, kulturo in običaje prinesla s seboj iz matične domovine v pretežno belo velemesto in jih tu tudi ohranila, se zdi trk med tema dvema kulturama v telesu drobne nastnice nepričakovano velik. Kljub temu, da se njena družina ves čas seli v boljše in boljše soseske, se dekle vse bolj zaveda razkola med življenjem v soseski in tistim zunaj nje. (Tisti, ki ne). Ulica Mango ji po eni strani služi kot tolažilno zavetje, a hkrati se vse bolj zaveda, tudi okov, ki jo bodo, če bo ostala tu, zasidrali v revščini, neenakosti in družbeni neenakosti. Počasi se začne zavedati, da je hkrati Mehičanka in Američanka, a hkrati tudi nobena od njiju.

Kadar sem preveč žalostna in prešibka, da bi še lahko vztrajala, kadar sem drobna stvarca proti kupu težav, takrat pogledam drevesa. Kadar na tej ulici nimam več kaj drugega gledati. Četverico, ki je zrasla betonu navkljub. Četverico, ki se bori in se ne pozabi boriti. Četverico, katere edini smisel je biti in obstati."

Esperanza se sprva sramuje svojega imena ("v angleščini pomeni upanje, v španščini pomeni preveč črk, pomeni žalost, pomeni čakanje..."), želi se preimenovati in dobiti novo ime, ki bo bolj podobno resnični njej, a kmalu spozna, da s spremembo imena ne bo spremenila svojega življenja. Odločena pa je, da se bo izognila usodi drugih žensk​, katerih življenja dobro spozna (prezgodnje poroke in mladoletne nosečnosti, nasilje nad ženskami, izolacija zaradi neobvladanja angleškega jezika ...), zato se posveti izobrazbi in pisanju, ki naj bi jo osvobodila. Spozna pa tudi, da bodo ženske v tem svetu, ki ga obvladujejo moški, preživele le tako, da bodo skupile skupaj. Njihova rešitev se ne skriva v manipulaciji z njimi - ta se vrne kot bumerang v obliki spolnih nadlegovanj, posilstev, pretepov, ugrabitev - temveč v ozaveščanju, da jim bodo k boljšemu položaju pomagale le solidarnost, sočutje, pomoč druga drugi ter medsebojno opogumljanje. Esperanzina moč se na koncu razkrije ravno v njenem imenu - postane upanje za vse, ki ne bodo nikoli zapustile soseske, pokaže jim pot, kako lahko kljub temu spremenijo tok svojega življenja in se postavijo zase.

Nekega dne bom pospravila knjige in papirje v kovček. Nekega dne bom Mangu rekla adijo. Premočna sem, da bi me obdržal za zmerom. Nekega dne bom odšla.
Prijatelji in sosedje bodo rekli, Kaj se je zgodilo s to Esperanzo? Kam je odšla z vsemi tistimi knjigami in papirji? Zakaj je odšla tako daleč?
Ne bojo vedeli, da sem odšla, da bi se lahko vrnila. Zaradi tistih, ki sem jih pustila tam. Zaradi tistih, ki ne morejo proč."

Kratke zgodbe oziroma drobne vinjete, nič daljše od ene do največ treh strani, delujejo kot črnobele fotografije, ki zamrznijo dogajanje v določenem trenutku. Vsaka od njih pripoveduje svojo zgodbo, v kateri odseva del življenja v latinoameriški skupnosti. Portreti posameznih žensk in njihovih usod. V posameznih stavkih, besednih igrah in namigih iščeš iskrena globoka čustva, kot bi se obrazu na fotografiji zagledal globoko v oči in iz njih razbiral rane, prizadete njegovi duši, v drobnih gubah in skoraj nevidnih brazgotinah iskal odsev bolečine, v ukrivljenosti ustnic pa sporočilo ljubezni. S prepustitvijo "alteregu" se avtorica skuša odmakniti od lastne dramatične izkušnje, želi pogledati preko svoje bolečine in tragičnih čustev, ter se tako očistiti njihovega bremena. Hkrati pa iz njih črpa svojo moč, s katero ji je uspelo oditi. A kot pravi: Ulica Mango bo vedno živela v njej.

---

Sandra Cisneros: HIŠA V ULICI MANGO

• Obseg/št. strani: 120
• Datum izida: 6. 11. 2018
• Jezik: slovenski 
• Vezava: mehka z zavihi
• ISBN/EAN: 978-961-287-096-6
• Založba: Modrijan
• Prevedla: Maja Kraigher​