Je darilo in je Darilo

Je še kaj lepšega in bolj zadovoljujočega za klenega knjižnega molja, če za rojstnodnevno darilo dobi knjigo? Še posebej, če jo dobiš od prijateljice, ki ti želi z njo pokazati na realnost, ki jo je v Avstraliji še nedolgo tega živela. Oh, kako rada imam ljudi, ki me poznajo do obisti! Hvala, Blanka in Brendon.

Gre za resnične zgodbe o tem, kako je živeti in si deliti stanovanje še z drugimi ljudmi. Pa tu ne gre za cimre v študentskih letih, ampak za odrasle, ki imajo svoje službe, partnerje, včasih celo družine, pa še vedno živijo skupaj, saj so stanovanja in najemnine velikokrat tako visoke, da si ljudje ne morejo privoščiti samostojnega življenja. Avtor John Birmingham je v svojem življenju delil stanovanje kar z 89 precej čudnimi osebami, preden si je kupil hišo in zaživel na svoje.

 "I have trawled through tree states and a swarm of human strangeness and I have to say, I've seen some weird things: flatmates who like to put trips in your beer; flatmates who only ever eat expired stocks of packet pasta; flatmates who like to hide in the bathroom to watch you take a piss. Actually one guy did all these things. Kelvin."
​
Knjigo bi bilo zanimivo prebrati tudi v slovenščini, a ne verjamem, da bi se lahko z njo poistovetili, glede na to, da Slovenci verjamemo v mantro lastniškega stanovanja, če že ne hiše. A včasih so bile tudi v Berlinu najemnine precej poceni, zdaj pa so zrasle tako, da se več in več ljudi odloča za deljena stanovanja, saj plačujejo za eno sobo toliko, kot so še pred desetimi leti za 100 m2 stanovanje. in ta vel bo sčasoma zajel tudi naše kraje.

Po knjigi je bil leta 2001 posnet tudi film.