|
Čeprav sem upala, da bodo letošnje počitnice tiste, v katerih bom uspela odkljukati ves tisti dolg seznam še ne prebranih knjig, je bilo ravno obratno. Dopust se je izkazal za tako poln aktivnosti in doživetij, da sem v vsem mesecu uspela prebrati ravno dve knjigi. A si je zanju bilo vredno utrgati tudi kakšno urico spanja. O prvi sem pisala pretekli teden. Druga pa je bila nova uspešnica Jonasa Jonassona Hitman Anders and the meaning of it all, ki bo verjetno kmalu prevedena v slovenščino.  Jonas Jonasson, ki ga poznamo kot avtorja humorističnih romanov Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil ter Analfabetka, ki je obvladala računstvo, se tudi v svojem zadnjem romanu ne izneveri bralcu in mu ponudi zvrhano merico nepredvidljivih situacij in preobratov, ki vodijo v komične situacije, zaplete, ki se rešujejo sami od sebe in v katere vplete osebe, ki so daleč od stereotipnih predstav. Roman prikazuje, kako na videz normalni ljudje končajo v absurdnih situacijah. Knjiga se začne z naključnim srečanjem receptorja poceni hotela, katerega stranke predstavljajo najnižjo možno socialno golazen, duhovnice, ki ji je cerkev odvzela opravilno sposobnost, ker je na očetovem pogrebu imela čezenj povedati nekaj krepkih besed, ter poklicnega morilca Andersa, ki se ga je držal sloves krutega in neusmiljenega izvrševalca naročil lokalnih kriminalcev. Kar se je na začetku začelo kot obetaven posel, se spreobrnitvijo kriminalca v svečenika cerkve imenovane po njem samem spremeni v bizarno pustolovščino, v kateri se kriminalci eliminirajo kar sami od sebe, cerkev opijanja svoje vernike, kriminalec daruje znatne denarje v dobrodelne namene in podobno. Jonasson v romanu združi različne motive: napačne razlage sporočil Svetega pisma, ki služijo egoističnim motivom glavnega svečenika, verski fanatizem, ki človeka zapelje, da verjame v karkoli (še posebej, če se mu ob tem postreže z vedrom slabega moldavskega vina), dandanašnja nagnjenost predstavnikov tiska k senzacionalizmu, iskanje podjetniškega duha in še posebej človeška neumnost. Vse skupaj povezuje upanje, da nikoli ni prepozno začeti znova. Jonasson v svojem prepoznavnem slogu na satirično-humorističen način opozarja na pomanjkljivosti človeštva, ki smo jim priča tako skozi zgodovino kot tudi v današnji politiki in v vsakdanjem življenju. Inteligentna in s prefinjeno ironijo napisana knjiga, ki opozarja na mnoge zablode današnjega sveta. Ironija in sarkazem imata v Jonassonovih knjigah poseben pomen, saj želi, da bi se ljudje jemali malo manj zares. Kot pravi sam: "Z dobrim smislom za humor in distanco od sebe je svet vedno lepši." Jonas Jonasson: HItman Anders and the meaning of it all
0 Comments
Leave a Reply. |
RSS Feed