Moacir Scilar: Max in mačji rod

Zgodba o Maxu in njegovem mačjem rodu, ki je delo brazilskega avtorja Moacyrja Scliarja, je eden najpomembnejših in najzanimivejših brazilskih romanov, ki pa bi zlahka ušla natančnemu radarju bralcev, če v sebi ne bi skrivala prav posebne usode. Se iz nje lahko kaj naučijo tudi slovenski avtorji?

Zgodba govori o Maxu, sinu židovskih Nemcev, kateremu največji strah, spoštovanje in fascinacijo v otroštvu pomeni nagačeni tiger, ki ga oče, sicer krznar, skriva v skladišču s kožami. Max tik pred začetkom druge svetovne vojne po spletu nesrečnih okoliščin pobegne iz nacistične Nemčije. Ker zamudi dogovorjeni prevoz s trgovsko ladjo, mu ne preostane drugega, kot da se vkrca na staro barkačo, ki prevaža tudi živali iz živalskega vrta in je zaradi zavarovalniške goljufije namenjena potopu. Vendar brodolom preživi, saj se uspe rešiti na rešilni čoln, v katerem pa kot se izkaže ni sam. Nanj se je ob obrodolomu rešil tudi jaguar, najkrvoločnejša žival obeh Amerik. Max se prepriča, da bo ostal živ le, če bo zverina sita, zato mu začne loviti ribe, ko zmanjka rib, pa si razdelita še ostalo hrano. Jaguar Maxu vrne njegovo požrtovalnost nekega dne, ko ju napade morski pes. Čoln se skoraj prevrne. Maxa reši mimoidoča ladja in ga odpelje do obljubljene dežele - Brazilije, kjer upa, da bo v Porto Alegreju zaživel novo življenje brez strahu pred antisemitizmom. A kod da bi ti demoni skupaj z njim pripluli čez ocean, tudi v Braziliji ne najde miru. Ti demoni niso samo v njegovi glavi, so tudi okrog njega. Izkaže se, da Brazilija le ni tako idlična dežela, kot mu jo je slikal v glavi njegov profesor Katz. Tudi tam je priča rasizmu, predsodkom, nevarnim idejam, pri katerih lahko potegne vzporednice s "starim svetom". Zapovrh pa se v njegovo sosesko v begu pred zmagovalci vojne priseli še nekdanji mož njegove nemške ljubice. Maxu to ne da miru in naredi vse, da bi se ga znebil. Prižene ga tako daleč, da moški naredi samomor. Šele takrat se lahko pomiri s svojimi demoni, ki ga v obliki divjih mačk - tigra v otroštvu, jaguarja na prehodu iz starega v novi svet, ter panterja v obliki nezaželenega vsiljivca - preganjajo že vse življenje.

Vam je zgodba o jaguarju na morju kaj znana? Seveda vam je. Scliarjeva knjiga je bila namreč Yannu Martelu osnova za z bookerjem nagrajeno uspešnico Pijevo življenje. Mediji so zgodbo pograbili kot vročo žemljico, Scliar, ki je bil o tem seznanjen šele takrat, ko se mu je Martel med prejemom nagrade zahvalil za navdih, pa je "plagiat" precej mirno sprejel. Svoja občutenja ob razkritju tega literarnega "škandala" je raje, kot da bi umazano perilo pral v medijih, zapisal v predgovor k brazilski izdaji, ki je objavljena tudi v knjigi, izdani v Založbi Modrijan. Prav zato je njegov predgovor odlično izhodišče za branje novele o Maxu in njegovih zvereh, saj v njem Scliar odločno zariše črto med navdihom in plagiatom, hkrati pa navede vrsto pogojev, kdaj neko besedilo lahko postane uspešnica. Prav zato sta se mi njegov predgovor in spremna beseda prevajalke Katje Zakrajšek zdela mogoče celo še bolj zanimiva od same zgodbe. Vodilni motiv mi je bil žal znan iz "plagiata", avtor in prevajalka pa dodajata še geografsko in zgodovinsko ozadje nastanka zgodbe in tako zapolnita številne luknje, ki se nam porajajo ob branju Pijevega življenja. 

---

Moacyir Scliar: MAX IN MAČJI ROD

• Obseg/št. strani: 96
• Datum izida: 14.09.2018
• Jezik: slovenski
• Vezava: broširana z zavihki
• ISBN/EAN: 9789612870911
• Založba: Modrijan Založba, d.o.o.
• Prevajalka: Katja Zakrajšek