Poklon Rumiju

Štirideset pravil ljubezni turške avtorice Elif Shafak sem vzela v roke na pobudo prijateljice. V roke mi je potisnila kičasto rdeče roza obarvano naslovnico in rekla samo: "Na, preberi. Vem, da ti bo všeč." 
Skeptična o vsebini, saj sem bila prepričana, da gre za ljubezenski roman, zato sem knjigo za nekaj dni odložila na polico. A njena rdeča naslovnica z rožnatim ornamentnim vzorcem mi ni dal miru. Zdaj razumem ...

Elif Shafak je v knjigi Štirideset pravil ljubezni uspelo zapisati zgodbo v zgodbi, v kateri preplete dve različni kulturi in dve popolnoma različni časovni dimenziji. Združi hrepenenje po ljubezni v sodobnem svetu in iskanje ljubezni do Boga v starodavnem arabskem svetu.  

Zgodba govori o štiridesetletni Elli Rubenstein, povprečni ameriški ženski, ki ostane doma, da bi skrbela za družino - moža in tri, zdaj že odraščajoče otroke. Da bi zapolnila praznino, ki ji jo povzročata enolični brezciljni vsakdanjik in nezvesti mož, Ella sprejme ponudbo in se zaposli kot ocenjevalka rokopisov za literarno agencijo. Njena prva naloga je oceniti roman, ki pod skrivnostnim naslovom Sladka blasfemija govori o slovitem arabskem pesniku iz 13. stoletja Rumiju in njegovem učitelju, sufijskemu mistiku Šamsu iz Tabriza in ki ji popolnoma spremeni življenje.

Knjiga govori o globoki predanosti in harmoniji, božanski ljubezni, celo mistični enosti, ki poveže dve osebi na višji, duhovni ravni. To je tista tiha, a nezadržna sila, ki nas sili v dejanja in vedenja, ki se ljudem, ki niso vpleteni v odnos, zdijo popolnoma neracionalna, celo nora, nevarna in pogubna. Bolj kot se zunanji opazovalci želijo vplesti v ta odnos, ko želijo rešiti enega ali drugega, bolj boleče je za vse skupaj. Tako Rumi kot Ella sta se prek svojih odnosov - on s Šamsom, ona z Azizom, prisiljena spraševati o navidezni varnosti njunih vsakdanjikov, ki jih kasneje zavržeta v zameno za nestabilnost, ekstazo in zlomljeno srce. Niti Šams niti Aziz jima ne moreta nuditi obljube večne sreče; ponudita jima lahko le globoko povezanost, ki se pojavi, ko odvržemo spone pričakovanj družbe in se pojavi naš resnični jaz. A ko naš resnični jaz pride na plano, postane svoboden. Postane duh, ki je nevaren za družbo, saj je neulovljiv, neopisljiv in nepredvidljiv. Nič čudnega, da se vsi prizadevajo ta dva odnosa prekiniti: Šamsa umorijo, mož pa se kljub temu, da se zaveda, da je njun zakon mrtev, ponovno želi povezati z Ello.  

Šams na svoji poti oblikuje štirideset pravil ljubezni, ki predstavljajo osnovna načela popotnega mistika islama, ki so tako univerzalna, zanesljiva in nespremenljiva kakor zakoni narave in jih je mogoče doseči le skozi ljubezen. Šams, ki ves čas nasprotuje družbenim in verskim konvencijam, navdihne Rumija, da postane pesnik, s tem pa eden od najprepoznavnejših in spoštovanih glasov na svetu. Podobno tudi Aziz navdihne Ello, naj opusti zakon, v katerem ne vidi več prihodnosti. Čeprav se zdi zgodba, ki jo pripoveduje Elif Shafak, na trenutke naivna in nekoliko preveč poenostavljena, ni niti lahka, niti srečna. Kot bi nam želela povedati, da idealno, verodostojno življenje se seboj prinese posledice; a kot nam kaže roman so posledice bivanja v neavtentičnosti lahko še veliko večje.

Življenje brez ljubezni je brez smisla. Ne sprašuj se, kakšne vrste ljubezen moraš iskati, duhovno ali materialno, božjo ali posvetno, vzhodno ali zahodno – razlike peljejo zgolj k še večjim razlikam. Ljubezen nima nalepk, nima razlag. Je, kar je, čista in preprosta. Ljubezen je voda življenja. In ljubljeni je ogenj duše. Vesolje se vrti drugače, kadar ogenj ljubi vodo."

Čeprav Elif Shafak v knjigi zagovarja populistični in poenostavljen sufizem, gre za globoko in iskreno knjigo, ki jo je treba prebrati počasi in premišljeno, predvsem pa večkrat. Vsako branje prinese nov uvid in spoznanje in nas naredi notranje bogatejše in duhovno zrelejše. 

---

Elif Shafak: Štirideset pravil ljubezni

• Obseg/št. strani: 186
• Datum Izida: 17.12.2013
• Jezik: slovenski
• Vezava: mehka
• ISBN/EAN: 9789612741754
• Založba: Založba Sanje d.o.o.