Poletna malha

Če sem se še pred kakšnim tednom čudila podjetnosti Gospodične knjige, ki je objavila res impresiven seznam njenega poletnega branja, sem ugotovila, da so moji apetiti po branju prav tako veliki kot njeni.

Vse tole sem se namreč namenila prebrati do jeseni. Ambiciozno? Seveda. Kot je rekel že veliki Bruce Lee "Cilj ni vedno mišljen, da ga dosežemo, pogosto služi preprosto kot nekaj, za kar si prizadevamo." Katere knjige sem se torej namenila prebrati v letošnjem poletju?

S Pulitzerjevo nagrado ovenčani Lišček Donne Tartt (Cankarjeva založba, 2017, str. 877) me čaka na polici že od pomladi, a sem ga namenoma prestavila na poletje. Lažje ga je namreč prevažati v kovčku, kot pa prenašati v ženski torbici. Avtorica se je že s svojim prvim v slovenščino prevedenim romanom Skrivna zgodovina zasidrala v mojem srcu, zato seveda nisem mogla izpustiti tega čudovitega poklona človeški žalosti, osamljenosti in odrešujoči ali vsaj tolažeči moči umetnosti.

Molitve za ugrabljene Jennifer Clement (KUD Sodobnost International, 2017, 215 strani) me bo popeljala v intimni svet odraščajočih deklet z mehiškega podeželja, ki se trudijo izvleči iz kaosa družbenega dna in si zagotoviti boljše življenje. Knjigo bomo avgusta brali tudi v knjižnem klubu Literarna lekarna.

Prvenec Nicole Yoon Vse, vse (Mladinska knjiga, 2018, 312 strani) je eden redkih mladinskih romanov, ki mu je uspel podoben veliki met kot Greenovi knjigi Krive so zvezde. Gre za zgodbo o sedemnajstletni Madeline, ki boleha za boleznijo hude imunske pomanjkljivosti, zaradi katere že skoraj od rojstva ni šla iz hiše, in njeni prvi ljubezni, ki zna biti usodna. Seveda ne bom mogla mimo tega, da jo primerjam tudi s filmom.

Če že govorim o Johnu Greenu, je na mojem seznamu tudi njegov najnovejši v slovenščino prevedeni roman Neskončen stolp želv (Mladinska knjiga, 2018, 288 strani), za katerega upam, da mi bo razsvetlil vsaj nekatera vprašanja o odraščanju in drznih življenjskih preizkušnjah najstnikov ter njihovo doživljanje lastnih neozdravljivih duševnih motenj.

Še en prvenec se je znašel na mojem poletnem seznamu. Tega bom zagotovo brala s svojim najstniškim sinom, ki je ne samo vrstnik glavnega junaka, ampak sta si podobna tudi po tem, da sta navdušenca nad vesoljem. V romanu Jacka Chenga Vesolje, me slišiš (Mladinska knjiga, 2018, 302 strani) bova odkrivala dogodivščine enajstletnega Aleksa Petroskija, ki se brez vednosti staršev s svojim kužkom odpravi na dolgo in tvegano pot iz domačega Kolorada v Novo Mehiko na Šov amaterskih raketnih modelarjev.

Čeprav so slikanice še vedno zanimive za mlajšega šestletnega mrgolinca, ga počasi začenjam seznanjati tudi z nekoliko zahtevnejšo literaturo. Zaenkrat njegova pozornost že zdrži kratke zgodbe in krajša poglavja knjige, zato iščem tematike, ki so mu blizu. Zanj bodo zbrane kratke hudomušne zgodbice prvaka hrvaške mladinske književnosti Grigorja Viteza O zajcu, ki se je rad smejal (KUD Sodobnost International, 2018, 70 strani) in roman finske pisateljice Tuutikki Tolonen o pošastih, ki naj bi bile varuške (Pošastno podzemlje, Mladinska knjiga, 2018, 291 strani), a ravno ugotavljam, da bova verjetno najprej morala prebrati prvo knjigo.

Da pa ne bi ostala le pri leposlovju, sem na seznam dodala tudi nekaj stvarne literature, ki mi bo pomagala doumeti skrivnosti človekovega mišljenja in medsebojnega sporazumevanja.

Očitno je danes potreba po komuniciranju brez konfliktov, v sočutju in medsebojni podpori tako zelo velika, da sem na knjigo dr. Marshalla Rosenberga Nenasilno sporazumevanje jezik življenja (Društvo svetovalcev zaupni telefon Samarijan, 2004, 206 strani) več kot dva meseca čakala v vrsti v knjižnici. Vsi si prizadevamo, da bi bili ne samo slišani ampak tudi razumljeni. In ta knjiga je odličen priročnik, ki nam pokaže, kako komunicirati spoštljivo in sodelovalno.

Avtor številnih knjig o čustveni inteligenci Daniel Goleman v Fokusu (Penca in drugi, 2016, 289 strani) ponudi razpravo o pešanju pozornosti oziroma osredotočenosti pri ljudeh kot enemu največjih problemov sodobne družbe. Navaja, da je osredotočenost preprosto spregledana in podcenjena miselna dobrina, ki jo je treba trenirati in izostriti, da bi bili kos kompleksnosti današnjega sveta, kaj šele, da bi v njem uspevali.

S fokusom povezana je tudi najnovejša knjiga Ebana Pagana Opportunity (Priložnost, Go Meta, 2018, 274 strani), v kateri nam avtor pokaže, kako najti in ustvariti priložnosti v vašem poslovnem in osebnem življenju ter kako zaradi njih postati uspešen.

Zakaj danes na demokratičnih volitvah uspevajo voditelji, kot so Donald Trump, Silvio Berlusconi, Marine Le Pen in Hugo Chávez, v svoji knjigi Kaj je populizem (Mladinska knjiga, 2018, 126 strani) razkriva profesor političnih ved na univerzi Princeton Jan-Werner Müller.