Priporočila za letošnji Slovenski knjižni sejem

Še manj kot teden dni nas čaka do Slovenskega knjižnega sejma, ki se ga ljubitelji knjig veselimo vsako leto. Do dni, ko si napasemo oči, naposlušamo takšnih in drugačnih zgodb, se srečamo z avtorji, založniki in bralci, ko najbolj trpi naša denarnica. A to so sladke skrbi.
 
Ker slovenski založniki ostajajo skrivnostni z informacijami, kaj novega bodo ponudili kupcem knjig, ali nam jih servirajo le po drobtinicah, sem se odločila, da vam predstavim nekaj svojih priporočil, kaj se splača kupiti na Slovenskem knjižnem sejmu. Seznam je sestavljen iz knjig, ki so izšle v letošnjem letu, pa jih še nimam v svoji knjižnici, niti jih še nisem prebrala, si jih pa neizmerno želim prebrati in vam jih v prihodnjih mesecih podrobneje predstaviti.

1. NOVOSTI
Vsi ljubitelji knjig se neizmerno veselimo novih, čisto svežih naslovov, še posebej če založniki v čas sejma tempirajo izdajo knjig velikih imen ali težko pričakovane naslove. Med temi se verjetno najbolj veselim zadnjega dela neapeljske tetralogije o Eleni in Lini, ki naj bi pod naslovom O izgubljeni deklici izšla tik pred sejmom pri Cankarjevi založbi. Bleščeča saga o dveh prijateljicah z italijanskega juga je navdušila tudi slovenske bralce, zato verjetno nisem edina, ki komaj čaka na zadnji del. Lina in Elena sta v njem že odrasli ženski z lepimi in bolečimi življenjskimi izkušnjami in čeprav se njuni življenjski poti bližata in oddaljujeta, prijateljstvo ostaja središče njunega življenja. 

Ministrstvo za najvišjo srečo je Arundhati Roy izdala več kot dvajset let po prejemu nagrade Man Booker za roman Bog majhnih stvari. Roman nas popelje na dolgoletno pot - iz utesnjenih sosesk Starega Delhija v razvijajočo se novo metropolo in onstran, v dolino Kašmirja in gozdove Srednje Indije, kjer je vojna mir in je mir vojna in kjer se občasno razglasi 'normalnost'. V prevodu Vesne Velkavrh Bukilica je knjigo izdala Mladinska knjiga.

​José Saramago je z romanom Leto smrti Ricarda Reisa poklonil še enemu velikanu portugalske književnosti Fernandu Pesoi, katerega eden od heteronimov je bil Ricardo Reis. Oba avtorja imata posebno mesto v mojem spominu, zato bom z veseljem prebrala, kaj je prvi napisal o drugem. Roman je v prevodu Barbare Juršič izšel pri Beletrini.

Hana češke pisateljice Alene Mornštajnove mogoče ni najlažje branje, je pa pisateljska mojstrovina in ena boljših knjig o holokavstu, kar jih je bilo napisanih. Avtorica je leta 2018 za roman prejela tudi nagrado češka knjiga za najboljše prozno delo preteklega leta. V prevodu Nives Vidrih je knjigo izdala Celjska Mohorjeva družba.

Pri KUD Sodobnost je izšel roman Hagard nemškega avtorja Lukasa Bärfussa. Gre za roman, ki odpira številna življenjska vprašanja in tematizira našo odvisnost od različnih stvari v digitalizirani družbi. Pri Modrijanu je izšel še en njegov roman Koala. Švicarski avtor, ki je za svoj prispevek k sodobnem kulturnemu življenju v Nemčiji letos prejel najvišje nemško literarno nagrado - nagrado Georga Brücknerja, bo letos gost na Slovenskem knjižnem sejmu. Pogovoru z njim lahko prisluhnete v soboto, 30. novembra ob 17. uri v Klubu Cankarjevega doma.

2. DOMAČI AVTORJI
Bralci Literarne lekarne veste, da na mojih straneh skoraj ne boste našli drugega kot leposlovje, vendar so me Vinjete straholjubca najprej pritegnile s svojo podobo - ker vizualka sem pa vseeno. Avtorica Eva Mahkovic (poznamo jo tudi po prvencu Na tak dan najbolj trpi moj mastercard) in ilustratorka Eva Mlinar sta ustvarili odlično literarno-vizualno zbirko grotesk neujemljivega žanra, ki že od izida buri mojo domišljijo. Knjiga je izšla pri založbi VigeVageKnjige.

Ivana pred morjem Veronike Simonitti je tudi na mojem bralnem seznamu že od izida, a še nisem našla časa zanjo. Se pa neizmerno veselim romana, ki razkriva zgodbe o skriti družinski zgodovini, ki jih skrivajo najdena pisma. Roman je izšel pri Cankarjevi založbi.

Na Slovenskem knjižnem sejmu bo na stojnici založbe Goga premierno predstavljen tudi nov kriminalni roman Tadeja Goloba Dolina rož. S tretjim primerom Tarasa Birse Slovenci končno dobivamo prvo pravo kakovostno kriminalno serijo. To pa je nekaj, kar se mora prebrati!

Pri Gogi je izšel še en odličen roman izpod rok slovenskega avtorja. V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja je izjemno izpisan roman o odraščanju in verjetno tudi prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepričljivo prikaže obdobje osamosvajanja naše države. "Must read" za vse, ki smo to obdobje doživeli na lastni koži.

Kot zadnjega med letošnjimi slovenskimi izdajami bi izpostavila roman Tri smrti Gabrijele Babnik. Roman je izšel pri Beletrini.

3. NEKAJ ZA MOJO DUŠO IN SRCE
​Založba Vida je v prevodu Jake Andreja Vojevca izdala prevod svetovne uspešnice Kam si šla, Bernardette. Nenavadno zasnovan in dobro izpeljan sodobni ameriški roman, po katerem si je bilo mogoče ogledati tudi film s Kate Blanchett v glavni vlogi, je zagotovo ena tistih zgodb, ki jih potrebujemo ženske, ko začnejo ptički leteti iz gnezda.

Pri založbi Sanje je izšel prvenec slovenske svetovne popotnice Alme Karlin Moj kitajski ženin, ki so ga mnogi poznavalci avtoričine zapuščine imeli za njeno najboljše neobjavljeno delo.

Novi roman Michela Ondaatjea, ki ga poznamo predvsem po romanu Angleški pacient, Luč vojne je roman o nasilju in ljubezni, spletkah in poželenju, predvsem pa o spominu, njegovi moči in nemoči. V prevodu Staše Grahek je izšel pri Cankarjevi založbi.

Založba V.B.Z. je izdala roman večkrat nagrajenega norveškega pisatelja Roya Jackobsena z naslovom Nevidni. Angleški prevod romana se je leta 2017 uvrstil v ožji izbor za Bookerjevo nagrado, leta 2018 pa je Jacobsen za roman prejel International IMPAC Dublin Literary Awards. 

V knjigi Imena, ki so jih pustile za seboj, za katero je malteška avtorica Claire Azzopardi prejela malteško nacionalno literarno nagrado, daje glas ženskam iz nižjega in srednjega družbenega sloja različne starosti, izobrazbe in različnih značajev. Nameni jim različne socialne vloge (beračice, zdomske kuharice, književne ustvarjalke, časopisne urednice itn.) v mali otoški družbi in tako razširi stereotipni nabor literarnih vlog, ki jim je bil tradicionalno namenjen. Zbirka kratkih zgodb je izšla pri LUD Literatura.

4. MLADINSKA KNJIŽEVNOST
Založba Malinc je letos izdala kar nekaj zanimivih mladinskih problemskih romanov, ki jih je vredno prebrati. Medtem ko smo roman Moja življenjska zgodba že brali v bralnem klubu Literarne lekarne, naj tokrat izpostavim predvsem Laž Caré Santos in Poti svobode Maite Carranza.

​Moja sestra, serijska morilka nigerijske avtorice Oykan Braithwaith je pritegnila predvsem pozornost mlajših slovenskih bralcev. Verjamem, da bo kratka, mračno zabavna zgodba o nigerijski ženski, katere mlajša sestra ima zelo neprijetno navado, da ubija svoje fante, zanimiva tudi meni. Knjiga je izšla pri založbi Hiša Knjig, KMŠ.

​Kornelijeva izmenjevalnica neverjetnic avtorja Carlesa Sala i Vila na prvi pogled izgleda kot slikanica, vendar je namenjena otrokom in odraslim: otrokom razkriva slabosti odraslih, odraslim pa nastavlja ogledalo. Nekatere podobe nam izvabijo nasmeh, ob drugih se zamislimo. Našli jo boste na stojnici založbe Zala.

5. STVARNA LITERATURA
Seveda me kot knjižno blogerko zanima, kam pluje slovensko založništvo, kaj se nam obeta v prihodnosti in kakšni so vzroki za to, da ljudje ne berejo, če je pa to tako fino. Zato bom v roke zagotovo vzela dve knjigi, ki pokrivata to področje: Krčenje Sama Ruglja, ki je izšla pri Mladinski knjigi, ter izsledke raziskave o bralnih in nakupovalnih navadah Slovencev Knjiga in bralci VI, ki je v izšla pri UMco. 

Stres je naš vsakdanji sovražnik, pušča posledice na našem zdravju in psihi, zato se ga na vsak način želimo znebiti. Pri Primusu je izšla knjiga Ko telo reče ne svetovno znanega predavatelja Gaborja Matéja, ki raziskuje predvsem skriti stres, ki ga vsi črpamo iz zgodnjega programiranja in je tako globok, tako subtilen vzorec, da imamo občutek, kot da je del našega resničnega jaza. 

​"Ko ne morem od sveta oditi, odjadrati ali odplezati, sem se naučil, da ga izklopim," pravi norveški raziskovalec Erling Kagge, katerega knjiga Tišina v času hrupa je izšel pri založbi Vida. Res bi se nam včasih prilegla tišina, kajne?!

Kot empatu, ki so mu večkrat rekli, da se preobčutljiva in da naj si omislim "tršo kožo«, mi bo prav prišel priročnik Vse, kar morate vedeti, če ste empat, priznane psihiatrinje in pisateljice dr. Judith Orloff, ki je izšel pri Zavodu Gaia Planet Celje. Priročnik naj bi pomagal empatom ostati odprt, raziskovati svoje darove globine in sočutja ter se počutiti sprejete in cenjene s strani sveta, ki neizmerno potrebuje, kar jim ti lahko ponudijo.  

Vidimo se na Slovenskem knjižnem sejmu. Če me srečate, me pocukajte za rokav ali ogovorite, z veseljem se vam posvetim.