Prosim, pazi na mamo

Mama. 

Prisotnost mame v našem življenju se nam zdi samoumevna. Ko odraščamo, je mama vedno tu za nas. Ona je tista, ki poskrbi, da smo siti, čisti in urejeni. Ona je tista, ki nam bere pravljice in nam zatlači odejo, da nas ponoči ne bi zeblo. Z nami se uči in nas usmerja. Mama je tista, ki nam popiha ranjeno koleno in nas potolaži, ko nam ne gre najbolje. Ko odrastemo in zapustimo rodno gnezdo, se skoraj ne ozremo, ne sprašujemo se, kaj bo pa sedaj z mamo. Za koga bo skrbela zdaj, ko nas več ne bo. Kdo bo poskrbel za njo. A se vseeno vedno znova vračamo v njen objem, ko potrebujemo tolažbo, spodbudno besedo ali le objem. Takrat se nam zdi, da se zopet vsaj za trenutek vrnemo v otroška leta in se delamo, da resnični svet ne obstaja.

Mogoče se je v naši generaciji situacija že nekoliko spremenila, vendar še vedno obstaja tudi veliko mož, ki od žena pričakujejo, da bodo ob službi, ki jo opravljajo, poskrbele tudi za gospodinjstvo ini družino. Zato nergajo, če obrok ni na mizi točno takrat, ko se sami vrnejo z dela, če njihove srajce niso pravočasno zlikane in če so otroci nevzgojeni. 

A o svojih mamah in ženah - razen, če je zgovorna in rada govori o sebi in svojih mladostnih dogodivščinah - pravzaprav vemo zelo malo. Ste se kdaj vprašali, kdo je vaša mama oziroma žena kot osebnost. Kakšna je, ko ni mama. Kaj jo razveseljuje. Kaj jo žalosti. Česa jo je strah. Ali pa, kakšna je bila kot deklica. Kaj si je želela postati, ko bo velika. Kakšne sanje o življenju so jo prevevale. Od kod črpa moč za vse ovire, s katerimi se vsakodnevno sooča. Kakšne bolečine skriva pred vami in svetom, da vas ne bi obremenjevala. Kdaj ste jo nazadnje iskreno pogledali v oči in jo vprašali, kako se počuti? ​

​Kako dragocena je bila z nas, se zavemo šele, ko odide z vedno. 

Preden si na seulski postaji izgubil ženo izpred oči, je bila zate samo mati tvojih otrok. Bila je kot mogočno drevo - dokler se nisi znašel v položaju, ko je morda ne boš nikoli več videl - drevo, ki stoji na mestu, razen če ga ne posekajo ali izpulijo. Ko je izginila mati tvojih otrok, si spoznal, da je izginila tvoja žena. Ženo, na katero se nisi spomnil petdeset let, si nosil v srcu. Šele, ko je izginila, je zares prišla k tebi; lahko bi iztegnil roko in se je dotaknil."

Prav tega se zavejo tudi člani družine Park So Njo, ki po spletu nesrečnih okoliščin na seulski postaji podzemne železnice izpusti moževo roko in se izgubi v velemestu. Ostarela, dementna in hudo bolna ne najde poti do sinove hiše. Njeni otroci se sicer lotijo iskanja, po vsem mestu obesijo obvestila z njeno sliko, vendar kmalu obupajo, saj se še tistih nekaj namigov ljudi, ki naj bi jo videli, izkaže za slepo ulico. Zanimivo pa je, da se vsi spomnijo le njenih živahnih oči in modrih plastičnih sandal, ki so jo ožulili do kosti.

Z maminim izginotjem se vsak od njenih otrok, pa tudi njen mož, sooča na svoj način. Vsak od njih se globoko zazre vase, v sebi poišče davno izgubljene spomine, ki so jih doživeli z mamo, in obudi svojo ljubezen do nje. Čeprav se na površini zdi, da so se z maminim izginotjem sprijaznili in se vdali v usodo, da je ne bodo našli, globoko v sebi čutijo praznino, ki je ne bo mogoče zapolniti. Še posebej zato ne, ker se zaradi njenega izginotja ne morejo od nje dostojno posloviti in zaključiti skupne zgodbe. Kljub temu žalostnemu dejstvu pa se zdi, da mamino izginotje prinese tudi nekaj pozitivnega, saj ponovno poveže člane družine, ki so se zaradi razkola med generacijami in sodobnega načina življenja med seboj odtujili. S tem pa ponovno vzpostavijo družinske vrednote in se zavedo, kaj pomenijo drug drugemu. Kajti sami nismo nič, moč nam dajejo vezi z ljudmi, ki nas imajo radi, ki nas podpirajo in spodbujajo, ki nas razumejo ali se nas vsaj trudijo razumeti.

Knjiga, napisana v tretji osebi, postavlja ogledalo tudi nam bralcem, da se tudi sami zazremo vase in ugotovimo, kako dragoceni in ne nadomestljivi so nam naši najbližnji in kako hvaležni smo lahko za njihovo prisotnost v naših življenjih.

---

Kjung Suk Šin: PROSIM, PAZI NA MAMO 

• Obseg/št. strani: 200
• Datum izida: 2013
• Jezik: slovenski
• Vezava: mehka z zavihki
• ISBN/EAN: 978-961-241-745-1 
• Založba: Modrijan
• Prevajalka: katarina Mahnič (iz angleščine)
  

razprodano