Rojstvo mostu

Most. Jeklena konstrukcija z voziščem, ki povezuje dva dela kopnega in omogoča lažje, hitrejše premoščanje razdalj med dvema točkama na Zemlji. Nikoli o mostu nisem razmišljala drugače. Po prebranem prvencu Maylis de Kerangal Rojstvo mostu na gradnje teh na prvi pogled brezosebnih glomaznih inženirskih objektov gledam popolnoma drugače.

Kadar govorimo o velikih inženirskih projektih, kot so mostovi, zapleteno prepleteni avtocestni odseki, nova mesta ..., si težko predstavljamo, da niso že od nekdaj postavljeni tam, kjer stojijo. Brez fotografij in posnetkov si težko predstavljamo, da sta bila nekoč tam neobdelana zemlja ali gozd, ki sta nudila zavetišče nepregledni množici živih bitij. Ali pa se nam zdi, da jih še včeraj ni bilo, danes pa že v vsej svoji megalomanskosti stojijo tam kot neme priče nekega časa. Še manj si predstavljamo, da bi bilo o načrtovanju in izgradnji takega objekta vredno napisati kaj drugega kot priročnik za inženirje in gradbince, nikakor pa ne pomislimo na leposlovno knjigo. Vsaj ne na tak način, kot je to uspelo francoski avtorici Maylis de Kerangal, ki je na dobrih 300 straneh zajela pisan koktajl najrazličnejših človeških motivov in usod, ki se zlivajo v grandiozno simfonijo, v kateri skupaj plešejo narava in ljudje in ki se konča v tistem veličastnem tehničnem dosežku, ki bo kljuboval in hkrati povezoval prostor in čas.

Kerangalova zgodbo postavi v fiktivno kalifornijsko mesto Coca, ki leži ob reki, ki "kot nekakšna hrbtenica členi prostor, mu prebuja utrip, vnaša vanj gibanje in življenje." Novopečeni župan tega zakotnega mesta - John Johnson alias Boa - si zada veliki načrt - svoje, od vseh pozabljeno mesto želi spremeniti v ekološko zeleno mesto, ki bo pritegnilo investitorje, nove prebivalce in visokotehnološka podjetja. Hoče inovacijo, cvetoč posel, lepoto. Za to pa potrebuje most, ki bo povezal starodaven gozdni masiv z morjem. A to ne bo kakršenkoli most, temveč impresivna konstrukcija iz betona in jekla, s šestimi voznimi pasovi, dvesto trideset metrov visokima stolpoma, oblikovan in namenjen, da izstreli Coco v prihodnost. "Očitna megalomanija, podobna velikanskemu poželenju v zelo majhnem telesu," komentira Kerangalova. Prebivalcem Coce se sicer zdi, da mostu ne potrebujejo, saj jim zadostuje stari Golden Bridge, vendar jih ambicije in denar na koncu le prepričajo, da bo most pomagal postaviti Coco na svetovni zemljevid.

Mestni veljaki izvedejo razpis, na katerem zmaga eden najbolj priznanih arhitektov, potem izberejo izvajalca, ki ima najboljše izkušnje z gradnjo takih objektov. V mesto se začnejo zgrinjati delavci z vsega sveta: da bi zaslužili za življenje, da bi se izognili preteklosti, da bi bili priče človeškemu zmagoslavju nad naravo. Avtorica sledi najrazkošnejši paleti človeških usod, od gradbenih delavcev in arhitektov do kopačev in sanjačev, ki jih most kot vrtinec vleče v svoje središče, dokler jih popolnoma spremenjenih ne izpljune in prepusti nadaljnji usodi. Most pa ne vpliva le na ljudi na gradbišču. V njegov vrtinec strahov in strasti povleče tudi okoljevarstvenike in "staroselce", ki se uprejo temu nasilnemu kršenju zapovedi narave in zapuščine starodavne zemlje. 

Enkraten, brezčasen in v vsakem trenutku slogovno mojstrsko izpisan roman v enoten pripovedni tok posrka upanje, sanje, pokrajine, stroje, karierne načrte, družbene razrede, obrtniška znanja in telesa. Maylis de Kerangal pri svojem pisanju uporablja neskončno dolge stavke, polne nametanih besed, alegorij, pomenskih zvijač, kot bi želela celotno zgodbo zgostiti v en sam stavek, izgovorjen v eni sapi. Na prvi pogled hladne in neosebne besede, s katerimi avtorica opisuje dogajanje na gradbišču in s katerimi prav nič sentimentalno opisuje zlomljene človeške duše, v sebi skrivajo globok neusahljiv tolmun strasti, ki si jo hkrati želimo in od nje bežimo. Besede zadevajo v bralca, kot bi vanj metala ostre bodice. Ko pa se nam že zdi, da bodo glavni junaki nekako le ušli zli usodi, nam s spretno potezo izmakne še tisti droben kanček upanja na srečen konec, ki do konca tli v nas. Edini zmagovalec na koncu je most, ki osvetljen z vseh smeri bahavo kljubuje življenju samemu.

Ob branju romana Rojstvo mostu je kar težko verjeti, da gre za avtoričin prvenec. Z njim je uspela prepričati tako svetovno občinstvo kot tudi strokovno javnost in zanj prejela mednarodno nagrado medicis in se uvrstila v finalni izbor za Goncourtovo nagrado, najprestižnejšo francosko nagrado na književnost. 

Ta mesec v bralnem klubu Literarna lekarna beremo in se pogovarjamo tudi o drugi Kerangalini knjigi Pokrpajmo žive. Pridružite se nam pri pogovoru.

---

Maylis de Kerangal: ROJSTVO MOSTU

• Obseg/št. strani: 322
• Datum izida: 16.02.2018
• Jezik: slovenski
• Vezava: broširana
• ISBN/EAN: 9789612843663
• Založba: Beletrina
• Prevajalec: Janina Kos
• Zbirka: Žepna beletrina