Trpke podobe groteskne vsakdanjosti

Dobrodošli v Temni paradiž Rose Liksom, kier so stvari tako slabe, kot se zdijo na prvi pogled in kjer bralec lahko preživi le s kislim nasmeškom.

Temni paradiž je zbirka kratkih, le nekaj strani dolgih zgodb, ki se bere kot žlahten izbor primerov iz črne kronike katerega od rumenih časopisov. Finsko prebivalstvo prikažejo kot skupino izrojenih, pokvarjenih, psihično motenih, zapitih in seksualno zavrtih posameznikov,  ponavadi skritih v svoji anonimni vsakdanjosti. Tu v knjigi pa so postavljeni pod povečevalno steklo, kar njihova ekscesivna dejanja postavi na piedestal samoumevnosti in celo normalnosti.

Ekscentrično, s črnim humorjem in drzno rabo jezika obogateno pisanje Rose Liksom je sestavljeno iz prave falange karakterjev - vdova, ki bi se rada čim prej spet združila z možem, ženska, ki sovraži ženske, tista, ki želi do konca - kljub možnosti pomilostitve odsedeti zaporno kazen so konca in tiste, ki se iz različnih razlogov znebijo svojih mož, posiljevalci, morilci, prestopniki, nacionalisti, mamini sinki, mazohisti, očetje, ki umorijo svoje otroke ... Razpon njihovih dejanj sega od različnih seksualnih praks, umorov, samomorov, nesrečnih slučajev, pijanskih pohodov do obsedenosti s kompulzivno motnjo čiščenja in čokolado, pri vsem skupaj pa se zdi, da ne gre za enkratno dejanje, ampak da so ga sposobni, celo željni ponoviti takoj, ko se bo spet pokazala priložnost.

Čeprav je forma njenih zgodb kratka in intenzivna, v njih ničesar ne manjka, a tudi ničesar ni odveč. Situacije, v katere avtorica zaplete svoje like, so življenjske in realistične, a hkrati na subtilen način tudi absurdno ironične in groteskne, kar pa ne pomeni, da so tudi smešne. Realizem, ki seva iz njih, bralca spravlja v nelagodje - počuti se kot voajer, ki bi iz varnosti domačega naslanjača, pokukal globoko v socialno brezno, tam pa bi našel le zarjavelo in topo britvico, s katero si junaki lajšajo bremena vsakdanjega življenja. Življenje in dejavnosti Liksominih karakterjev so tako prežete s čustveno intimnostjo, da pritegnejo bralca z neprijetno empatijo do njihovih skrajnih dejanj.

Ženska srebne mleko iz litrskega kartona, si začne z mezincem brskati med kočniki in se mi zazre naravnost v oči.
"Vdova sem postala pri triindvajsetih letih. Bila sem noseča s tistim tipom, to so bili težki časi. Otrok me je brcal v trebuh, jaz pa sem morala hočeš nočeš pucati njegove možgane. Ko bi ga vsaj zaštihali z nožem, kot se je to delalo včasih. Bi za sabo pustil manj svinjarije. Tudi trupla so bila včasih lepša. Na primer moj stric, ki so ga pri petindvajsetih zaštihali lepo v srce. V krsti je ležal s tako spokojnim izrazom na obrazu. Kako se je držal moj mož, ko je umrl, ne bomo nikoli vedeli, ker sta bila glava in polovica prsnega koša ena sama krvava brozga."
Ženska zbere obglodane kosti v velik kup na robu mize in glasno rigne.
                                                                                                                               ​(str. 46)

Kratke zgodbe, zbrane v zbirki Temni paradiž, niso ljubke kratke zgodbice za lahko noč, ki jih vzamemo v roke, ko smo zanje razpoloženi. So trpke podobe človekove vsakdanjosti, ki jih še dolgo ne bomo pozabili.
​

Rosa Liksom: Temni paradiž

• Obseg/št. strani: 128
• Datum Izida: 05.07.2016
• Jezik: slovenski
• Vezava: trda
• Založba: Cankarjeva založba, d.o.o.
• Prevajalec: Julija Potrč