140 decibelov tišine izpod rok ukrajinskega avtorja Andrija Bečinskega (knjiga je izšla pri založbi Malinc) je prav posebna zgodba, ki v središče postavi žalostno usodo otrok s posebnimi potrebami v Ukrajini, verjetno pa se z njo v manjšem delu lahko poistoveti tudi marsikateri otrok tudi drugod po vsem svetu. Kot se namreč izkaže v zgodbi, veliko otrok, ki obiskuje zavode s prilagojenim programom, nima toplega doma, doma vlada nasilje, marsikje se jim kar odpovedo.

V današnjem članku vam predstavljam nekaj odličnih stripov in risoromanov za otroke, ki so v zadnjem času izšli pri nas! Ker stripi so kul in so zabavni, to pa v teh časih še kako potrebujemo.

Že nekaj časa sem želela pripraviti seznam stripov za otroke. Zdaj, v času izolacije, pa smo jih pri nas doma popolnoma posvojili, zato je to edinstvena priložnost, da sem se seznama končno lotila. Še posebej je nad njimi navdušen najmlajši, ki nestrpno čaka, kdaj bo izšel naslednji del Škatle, Ariola, Pasjega moža in drugih zabavnih junakov, ki mu krajšajo predolge popoldneve odkar zna samostojno brati.

Zakaj ravno strip boste rekli? Stripi so odlični za razvoj otrokovih bralno-jezikovnih sposobnosti. Strip pripomore k hitrejšemu učenju branja in graditvi zahtevnejšega osebnega besednega registra. Ker imajo malo besedila, so stripi lahko tudi odličen način za učenje tujih jezikov. Več o tem, zakaj je fino otrokom dovoliti, da berejo stripe, sem zapisala v članku Je strip primerno branje za otroke?

Čeprav so odlični za učenje branja, pa se moramo tudi zavedati, da so stripi in risoromani samostojen žanr, s svojimi lastnimi zakonitostmi in načinom pripovedovanja, zato jih ne smemo obravnavati kot neko prehodno obliko branja do "pravih" knjig. Čeprav znajo zelo lepo oklevajočim bralcem in tistim, ki jim branje ne diši preveč, vsaj nekoliko približati literaturo in bodo morda ravno zaradi dobrega stripa končno vzeli v roke tudi kakšen dober roman.

Pri nas jih otroka rada bereta tudi zato, "ker se hitro preberejo". Pa ne zato, ker bi bili lahko branje. Daleč od tega. Vendar smo danes ljudje večinoma vizualni tipi, saj informacije najlažje sprejemamo preko vizualnega kanala. Slika v stripu naredi vse tisto, kar je v romanu opisano z nešteto besedami in zapolni praznine, ki ostanejo med besedami v oblačkih. Še posebej otroci, ki so navajeni hitrih vizualnih sporočil iz igric in spletnih aplikacij, lažje in hitreje doumejo dogajanje zgodbe na način, kot ga prikazuje strip. Ker lahko hitro prehajajo med sličicami, jih to tako potegne v zgodbo, da so lahko dlje "prikovani" med strani zgodbe in zato nimajo občutka, da je branje težko.

Dovolite otrokom, da uživajo v branju in pregledovanju stripov. Poiščite take, ki bodo izzvali vas in vaše otroke, da skupaj zrastete v medsebojnem razumevanju, empatiji, sočutju, sožitju in znanju.

Hej, spet je tukaj december in spet je čas za zaupanje želja Božičku. Si mu že napisal pismo? Česa se najbolj želiš? Že peto Barbiko, električno kolo, pametni telefon, ali tople škornje, da te ne bo zeblo, da bi bil očka doma in da mama ne bi jokala?

Priljubljena slovenska avtorica za otroke in odrasle Janja Vidmar je združila moči z imenitnim ilustratorjem Petrom Škerlom in skupaj sta ustvarila srčno, presunljivo in iskreno zbirko pisem Božičku, ki pa jih ne pišejo le otroci, temveč tudi njihovi starši. In ko jo boste prebrali, boste verjetno na obdarovanje in božični čas gledali z drugačnimi očmi.

Priznajmo: vsi želimo, da bi nas drugi videli kot pogumne, kot da se z lahkoto in drznostjo soočamo z izzivi, ki nam jih prinaša življenje, in da jih premagujemo brez modric in ran, ki jih ti puščajo na naši duši.  Tudi naši otroci. Vendar je ena najpomembnejši stvari, ki jih jim moramo sporočiti ta, da pogum pogosto ni videti pogumno.

Pogum je velik prevarant: na zunaj je pogosto videti drugače, kot se počutimo v sebi. Na zunaj je mogoče videti močno in samozavestno. Včasih celo nepremišljeno in vznemirljivo. A lahko ga začutimo tudi kot zastrašujočega in nepredvidljivega. Mogoče kot tesnobo, strah, dvom. To pa zato, ker pogum in strah vedno obstajata skupaj. Če ni strahu, tudi poguma ne more biti. Ni potrebe po njem.

Pri pogumu ne gre zato, da se v nas zgodi nek klik, in nas ni več strah. Ne, pri pogumu gre za nekaj magičnega, kar nas kljub strahu, ki ga občutimo, potisne, da storimo korak naprej. Korak, ki se nam je še nekaj trenutkov nazaj zdel zastrašujoč, težak, nemogoč. In ko prestopimo mejo strahu, takrat odpade tudi dvom vase in vse, kar je bilo prej nemogoče, se razblini v iskrenem nasmehu: zmogel sem.

Pomembno je tudi, da otrokom sporočimo, da učinki pogumnega dejanja mogoče ne bodo vidni takoj. Pogumno dejanje lahko pomeni, da so prijazni do novega sošolca v razredu, da si upajo vprašati prijatelja, zakaj nosi očala, da vsak dan poskusijo nekaj novega (pa četudi je to samo, da po grlu spravijo grižljaj špinače), da se zavzamejo za stvar, v katero trdno verjamejo. V teh primerih si mogoče ne bodo vsakič zaslužili aplavza ali pohvale, jih bodo pa ta drobna dejanja poguma, s katerim bodo svoje meje postavljali dlje in dlje od sebe, oblikovale v iskrene, srčne in močne osebnosti, ki bodo s svojim pogumom navdihovale tudi druge.

V nadaljevanju navajam nekaj čudovitih slikanic, ki so v zadnjih letih na temo poguma izšle pri nas. 

Vabljeni k branju!

Ne poznam starša, ki si ne bi želel, da bi bil njegov otrok srečen, uspešen, zadovoljen. Da pa bi to dosegli moramo svojega otroka zelo dobro poznati, da vemo, kako se odziva v določenih vsakdanjih situacijah. Še bolj kot to, da ga poznamo mi, je pomembno, da se pozna sam, da razume svoje čustvene odzive, zakaj se včasih počuti slabo in tudi da ve, kako naj svoje slabe občutke premaga. 

Priznajte, da še niste slišali za knjigo, ki bi se otepala bralcev. Ki bi imela rajši mirno, urejeno življenje na knjižni polici, v bližini starih prijateljic. Po navadi je namreč ravno obratno: da se ljudje otepamo knjig, kajjne? Tudi sama sem bila presenečena nad tem, ko sem spoznala Knjigo, ki ni marala otrok. 

Res da nasvete v prid branju in razloge, zakaj in kako bi spodbujali otroke k branju, pišem pod rubriko Berem, vendar si bom za uvod v tale seznam o otroških knjigah, ki govorijo o ljubezni do knjig in branja, izposodila besede Mihe Kovača iz knjige Berem, da se poberem:

"Ključ za oblikovanje bralnih navad pri otrocih in bodočih odraslih je predvsem družinsko branje. Ko otrokom beremo, jim pomagamo, da širijo in poglabljajo besedišče ter se učijo osredotočanja; tako z njimi vstopamo v različne svetove in usode in jim s tem pomagamo, da svet vidijo in razumejo skozi oči, ki so drugačne od njihovih. Z branjem otrokom pomagamo, da se razvijejo v misleča, čuteča in empatična bitja." (str. 80)

Da bi začutili kakšno čarovnijo v otroški svet prinesejo knjige, v nadaljevanju ponujam v branje priporočilni seznam otroških knjig, v katerih junaki radi berejo, obiskujejo knjižnice, ki govorijo o knjigah kot magičnih zavetiščih in vratih v domišljijske svetove ipd.

Strah je eno tistih primarnih čustev, ki se jih nismo znebili še vse od pradavnine. Je tukaj, obstaja, zato ga ne smemo kar pomesti pod preprogo, češ dovolj si že velik, da bi te bilo strah, kaj šele, da bi zaradi tega jokal. Strah za otroka obstaja in je resničen, otipljiv, pa četudi ga še tako hitimo prepričevat, da ni racionalen.

Otroci se pri različnih starostih bojijo različnih stvari, a vsem je skupno to, da nas takrat, ko jih postane strah, najbolj potrebujejo. Takrat so najbolj ranljivi, takrat najbolj potrebujejo ob sebi nekoga, ki jih bo poslušal, razumel in znal nasloviti njihov strah na pravilen način.

Eden od načinov, kako zmanjšati strah pri otrocih, je tudi branje knjig o tem. Raziskave so pokazale, da je na primer branje knjig o premagovanju strahu pred temo že v nekaj tednih zmanjšalo nočni strah pri otrocih. 

O prestrašenih otrocih je na svojem podkastu že govorila tudi Gospodična knjiga. Poslušajte ga. Resnično priporočam. Na koncu je dodala kratek seznam priporočilnih knjig, s katerimi lahko nadvse elegantno in nežno pristopimo k reševanju težav, kot so npr. strah pred strahovi pod posteljo, pa strah pred odhodom v vrtec, šolo, k zdravniku, strah pred izgubo prijatelja, strah, da ne spada zraven ....

Sama v nadaljevanju dopolnjujem njen seznam še z nekaterimi finimi knjigami, ki so v zadnjih letih izšle pri slovenskih založbah, odpirajo pa tudi veliko drugih vprašanj, ki bodo mogoče nagovorila tudi vas.

Vabljeni k branju in raziskovanju!

Poletje je čas, ko si tudi otroci lahko vzamejo več časa za umirjeno preživljanje prostega časa - najsi bo to takrat, ko jih vročina z obale prežene v hladno senco, ali pa doma, ko so narisali že "vse" risbice, sestavili "vse" sestavljanke in kocke, pogledali "vse" risanke, pa je še vedno doooolgčas. Sploh in še vedno obvezno pa pred spanjem. Branje - skupno ali samostojno - jih umiri, sprosti in zaguga v spanje. 

Hkrati s tem je skupno branje odlična priložnost, da se z otrkom povežemo na bolj intuitivni ravni. Morda vam bo ravno takrat zaupal, kaj vse se mu je zgodilo v vrtcu oziroma šoli, ali kakšne zanimive pustolovščine so doživeli s prijatelji. 

Zanimive pustolovščine glavnih junakov pa jih čakajo tudi v knjigah, ki jih to poletje berem z mojima fantoma. Mlajšega še vedno navdušijo pravljice in tudi slikanice, starejšega, najstnika, navdihujejo zgodbe, s katerimi raste in se osebno razvija. 

Kaj pa je tisto, kar najbolj navduši vaše otroke? So to pustolovske in fantazijske zgodbe ali bolj zgodbe iz vsakdana naših otrok? Med naslednjimi petimi knjigami, ki jih tokrat priporočam za poletno branje, se najde nekaj za vsakega od njih ...