Priznajmo: vsi želimo, da bi nas drugi videli kot pogumne, kot da se z lahkoto in drznostjo soočamo z izzivi, ki nam jih prinaša življenje, in da jih premagujemo brez modric in ran, ki jih ti puščajo na naši duši.  Tudi naši otroci. Vendar je ena najpomembnejši stvari, ki jih jim moramo sporočiti ta, da pogum pogosto ni videti pogumno.

Pogum je velik prevarant: na zunaj je pogosto videti drugače, kot se počutimo v sebi. Na zunaj je mogoče videti močno in samozavestno. Včasih celo nepremišljeno in vznemirljivo. A lahko ga začutimo tudi kot zastrašujočega in nepredvidljivega. Mogoče kot tesnobo, strah, dvom. To pa zato, ker pogum in strah vedno obstajata skupaj. Če ni strahu, tudi poguma ne more biti. Ni potrebe po njem.

Pri pogumu ne gre zato, da se v nas zgodi nek klik, in nas ni več strah. Ne, pri pogumu gre za nekaj magičnega, kar nas kljub strahu, ki ga občutimo, potisne, da storimo korak naprej. Korak, ki se nam je še nekaj trenutkov nazaj zdel zastrašujoč, težak, nemogoč. In ko prestopimo mejo strahu, takrat odpade tudi dvom vase in vse, kar je bilo prej nemogoče, se razblini v iskrenem nasmehu: zmogel sem.

Pomembno je tudi, da otrokom sporočimo, da učinki pogumnega dejanja mogoče ne bodo vidni takoj. Pogumno dejanje lahko pomeni, da so prijazni do novega sošolca v razredu, da si upajo vprašati prijatelja, zakaj nosi očala, da vsak dan poskusijo nekaj novega (pa četudi je to samo, da po grlu spravijo grižljaj špinače), da se zavzamejo za stvar, v katero trdno verjamejo. V teh primerih si mogoče ne bodo vsakič zaslužili aplavza ali pohvale, jih bodo pa ta drobna dejanja poguma, s katerim bodo svoje meje postavljali dlje in dlje od sebe, oblikovale v iskrene, srčne in močne osebnosti, ki bodo s svojim pogumom navdihovale tudi druge.

V nadaljevanju navajam nekaj čudovitih slikanic, ki so v zadnjih letih na temo poguma izšle pri nas. 

Vabljeni k branju!

Ne poznam starša, ki si ne bi želel, da bi bil njegov otrok srečen, uspešen, zadovoljen. Da pa bi to dosegli moramo svojega otroka zelo dobro poznati, da vemo, kako se odziva v določenih vsakdanjih situacijah. Še bolj kot to, da ga poznamo mi, je pomembno, da se pozna sam, da razume svoje čustvene odzive, zakaj se včasih počuti slabo in tudi da ve, kako naj svoje slabe občutke premaga. 

Res da nasvete v prid branju in razloge, zakaj in kako bi spodbujali otroke k branju, pišem pod rubriko Berem, vendar si bom za uvod v tale seznam o otroških knjigah, ki govorijo o ljubezni do knjig in branja, izposodila besede Mihe Kovača iz knjige Berem, da se poberem:

"Ključ za oblikovanje bralnih navad pri otrocih in bodočih odraslih je predvsem družinsko branje. Ko otrokom beremo, jim pomagamo, da širijo in poglabljajo besedišče ter se učijo osredotočanja; tako z njimi vstopamo v različne svetove in usode in jim s tem pomagamo, da svet vidijo in razumejo skozi oči, ki so drugačne od njihovih. Z branjem otrokom pomagamo, da se razvijejo v misleča, čuteča in empatična bitja." (str. 80)

Da bi začutili kakšno čarovnijo v otroški svet prinesejo knjige, v nadaljevanju ponujam v branje priporočilni seznam otroških knjig, v katerih junaki radi berejo, obiskujejo knjižnice, ki govorijo o knjigah kot magičnih zavetiščih in vratih v domišljijske svetove ipd.

Strah je eno tistih primarnih čustev, ki se jih nismo znebili še vse od pradavnine. Je tukaj, obstaja, zato ga ne smemo kar pomesti pod preprogo, češ dovolj si že velik, da bi te bilo strah, kaj šele, da bi zaradi tega jokal. Strah za otroka obstaja in je resničen, otipljiv, pa četudi ga še tako hitimo prepričevat, da ni racionalen.

Otroci se pri različnih starostih bojijo različnih stvari, a vsem je skupno to, da nas takrat, ko jih postane strah, najbolj potrebujejo. Takrat so najbolj ranljivi, takrat najbolj potrebujejo ob sebi nekoga, ki jih bo poslušal, razumel in znal nasloviti njihov strah na pravilen način.

Eden od načinov, kako zmanjšati strah pri otrocih, je tudi branje knjig o tem. Raziskave so pokazale, da je na primer branje knjig o premagovanju strahu pred temo že v nekaj tednih zmanjšalo nočni strah pri otrocih. 

O prestrašenih otrocih je na svojem podkastu že govorila tudi Gospodična knjiga. Poslušajte ga. Resnično priporočam. Na koncu je dodala kratek seznam priporočilnih knjig, s katerimi lahko nadvse elegantno in nežno pristopimo k reševanju težav, kot so npr. strah pred strahovi pod posteljo, pa strah pred odhodom v vrtec, šolo, k zdravniku, strah pred izgubo prijatelja, strah, da ne spada zraven ....

Sama v nadaljevanju dopolnjujem njen seznam še z nekaterimi finimi knjigami, ki so v zadnjih letih izšle pri slovenskih založbah, odpirajo pa tudi veliko drugih vprašanj, ki bodo mogoče nagovorila tudi vas.

Vabljeni k branju in raziskovanju!

Če je kaj, kar bi rada prenesla na svoja otroka, je to zmožnost samostojnega, samozavestnega in predvsem pozitivnega pogleda na svet in življenje. Sposobnost, da je svet lep in radodaren, odprt za najrazličnejše možnosti in priložnosti, če le živiš v skladu z vrlinami. 

A kako naj otrok v tem hektičnem svetu, v katerem se zdi, da zmagujejo tisti, ki kršijo vsa moralna in etična načela bivanja, prepozna, kaj potrebuje, da bi se počutil uspešnega, zadovoljnega, polnega energije in to, da živi v skladu s svojim polnim potencialom? K temu mu lahko pomaga zbirka 24 pesmi, ki jih je pod skupnim naslovom Srečolovke zbrala Blanka Tacer.

Kakšen okus bi imela po vašem luna, če bi jo lahko prijeli? Vklopite domišljijo in odletite z nami v vesolje ...

Mladinska knjiga vse od leta 1953 izdaja drobne knjižice s kratkimi zgodbicami, pravljicami, pripovedmi, ugankami, pesmimi iz bogate zakladnice domače in tuje literarne ustvarjalnosti in ilustracije za naše najmlajše bralce. Namenjene so otrokom okrog 3., 4. leta starosti, ko otrok že lahko poseže po slikanicah kot prvih knjigah s tankimi listi in je že zmožen doživeto zaznavati zahtevnejši tip ilustracije in kompleksnejše življenjske situacije. Gre za klasične slikanice manjšega formata, ki prinašajo kratka realistična besedila z zanimivimi zasuki, ki budijo domišljijo in spodbujajo k pogovoru. Pri tem v središče postavljajo otroka, njegovo senzibilnost in potrebo po igri. Posebno mesto zavzema domišljijski svet sodobnih otrok v urbanem okolju, oživljeni svet igre, igrač, sanjski svet, pa tudi narava in skrb za sočloveka.

Letos zbirka Čebelica prinaša štiri čudovite male slikanice slovenskih avtorjev in ilustratork. Pokukajmo, kaj se skriva za njihovimi platnicami.

Knjižica portugalskega pesnika in pisatelja Joaa Manuela Ribeire z naslovom Moj dedek, kralj majhnih stvari je res drobna, a v sebi skriva ogromno, toplo in ljubeče srce, ki zna življenju dodati smisel in veličino. Škoda bi jo bilo spregledati!

Domišljija je zabavna stvar. Z njo v trenutku postane vse mogoče. Tudi to, da vsi prijazni moški na svetu nosijo rdeče nogavice.