Hej, spet je tukaj december in spet je čas za zaupanje želja Božičku. Si mu že napisal pismo? Česa se najbolj želiš? Že peto Barbiko, električno kolo, pametni telefon, ali tople škornje, da te ne bo zeblo, da bi bil očka doma in da mama ne bi jokala?

Priljubljena slovenska avtorica za otroke in odrasle Janja Vidmar je združila moči z imenitnim ilustratorjem Petrom Škerlom in skupaj sta ustvarila srčno, presunljivo in iskreno zbirko pisem Božičku, ki pa jih ne pišejo le otroci, temveč tudi njihovi starši. In ko jo boste prebrali, boste verjetno na obdarovanje in božični čas gledali z drugačnimi očmi.

Res da nasvete v prid branju in razloge, zakaj in kako bi spodbujali otroke k branju, pišem pod rubriko Berem, vendar si bom za uvod v tale seznam o otroških knjigah, ki govorijo o ljubezni do knjig in branja, izposodila besede Mihe Kovača iz knjige Berem, da se poberem:

"Ključ za oblikovanje bralnih navad pri otrocih in bodočih odraslih je predvsem družinsko branje. Ko otrokom beremo, jim pomagamo, da širijo in poglabljajo besedišče ter se učijo osredotočanja; tako z njimi vstopamo v različne svetove in usode in jim s tem pomagamo, da svet vidijo in razumejo skozi oči, ki so drugačne od njihovih. Z branjem otrokom pomagamo, da se razvijejo v misleča, čuteča in empatična bitja." (str. 80)

Da bi začutili kakšno čarovnijo v otroški svet prinesejo knjige, v nadaljevanju ponujam v branje priporočilni seznam otroških knjig, v katerih junaki radi berejo, obiskujejo knjižnice, ki govorijo o knjigah kot magičnih zavetiščih in vratih v domišljijske svetove ipd.

​Henrikin strešni vrt je zgodba, o kakršni sanjam že dolgo časa. Ko človek biva sredi betonske džungle, si včasih prav zaželi, da bi imel na dosegu roke zaplato zelenja, kamor bi se lahko umaknil od "ponorelega sveta", ko bi želel razmišljati, brati ali v družbi prijateljev popiti skodelico čaja. Kraj, v katerem živim, ima sicer na dosegu rok veliko zelenja, poleg tega ga obkrožajo travniki in gozdovi, ki so idealni za kratek sprehod ali tek, vendar bi se prilegel tak intimen kotiček, kamor ne more vsak.

Če je kaj, kar bi rada prenesla na svoja otroka, je to zmožnost samostojnega, samozavestnega in predvsem pozitivnega pogleda na svet in življenje. Sposobnost, da je svet lep in radodaren, odprt za najrazličnejše možnosti in priložnosti, če le živiš v skladu z vrlinami. 

A kako naj otrok v tem hektičnem svetu, v katerem se zdi, da zmagujejo tisti, ki kršijo vsa moralna in etična načela bivanja, prepozna, kaj potrebuje, da bi se počutil uspešnega, zadovoljnega, polnega energije in to, da živi v skladu s svojim polnim potencialom? K temu mu lahko pomaga zbirka 24 pesmi, ki jih je pod skupnim naslovom Srečolovke zbrala Blanka Tacer.

Knjižica portugalskega pesnika in pisatelja Joaa Manuela Ribeire z naslovom Moj dedek, kralj majhnih stvari je res drobna, a v sebi skriva ogromno, toplo in ljubeče srce, ki zna življenju dodati smisel in veličino. Škoda bi jo bilo spregledati!

Slikanica Ljubezen Matta de la Pene me je popolnoma prevzela. Že samo sprehod čez ilustracije in kratek prelet besedila sta mi dala vedeti, da je pred menoj ena velika čudovita knjiga. Knjiga, ki je v večji meri kot otrokom namenjena nam, odraslim. Ker smo pozabili, kaj dejansko pomeni ljubiti. Vzemite jo v roke! Večkrat.

Literatura baltskih držav je v Evropi še vedno relativno malo poznana – verjetno preprosto zato, ker je bilo tako malo del prevedenih v angleščino, ki je največkrat uporabljen jezik v svetu. A zadnje izdaje založbe KUD Sodobnost International potrjujejo, da si književnost Litve, Latvije in Estonije – vsaj tisti za otroke – še kako smelo utira pot tudi na naše tržišče.

​Michael De Cock je v knjigi Rozi in Musa odličen, ko v ospredje postavlja prijateljstvo, solidarnost, sožitje in pomoč drug drugemu, ne glede na vse pa tudi starševsko ljubezen. ​