Če je kaj, kar bi rada prenesla na svoja otroka, je to zmožnost samostojnega, samozavestnega in predvsem pozitivnega pogleda na svet in življenje. Sposobnost, da je svet lep in radodaren, odprt za najrazličnejše možnosti in priložnosti, če le živiš v skladu z vrlinami. 

A kako naj otrok v tem hektičnem svetu, v katerem se zdi, da zmagujejo tisti, ki kršijo vsa moralna in etična načela bivanja, prepozna, kaj potrebuje, da bi se počutil uspešnega, zadovoljnega, polnega energije in to, da živi v skladu s svojim polnim potencialom? K temu mu lahko pomaga zbirka 24 pesmi, ki jih je pod skupnim naslovom Srečolovke zbrala Blanka Tacer.

Resnično zanimivo se mi zdi, da se zadnje čase na mojem bralnem seznamu znajde toliko knjig, ki govorijo o drevesih in njihovem vplivu na človeštvo. Ampak prav vsaka od njih je bila na svoj poseben način lepa, pretresljiva in poučna. In vsaka od njih me je naučila, da moram biti pred Naravo in Življenjem ponižna, hvaležna in spoštljiva. Nič drugače ni bilo pri branju čudovite zgodbe Drevo želja, ameriške avtorice Katherine Applegate.

​Kit na plaži je drugi mladinski roman Vinka Möderndorferja. Prvi je bil  Kot v filmu, za katerega je avtor dobil kar tri večje literarne nagrade za mladinsko ustvarjanje (modra ptica, desetnica in večernica). Po Kitu na plaži pa je lani pri Mladinski knjigi izšla še knjiga  Jaz sem Andrej, ki nadgrajuje zgodbe, ki so pred tem izhajale v PIL-u. Čeprav je Kit na plaži dejansko "star" že dve leti, se je letos znašel na mojem bralnem seznamu, ker je eden izmed množice romanov, ki ga je Slovenski filmski center predlagal v ekranizacijo v okviru   rednega letnega javnega razpisa, v okviru katerega bo sofinanciral razvoj scenarijev na področju slovenskega celovečernega igranega, dokumentarnega ter animiranega filma za leto 2019. Literarne predloge slovenskih avtorjev so bile izbrane z namenom podpore projekta Slovenija častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2022. Tako si lahko obetamo, da bo Kit na plaži dočakal tudi svojo ekranizacijo.

Knjižica portugalskega pesnika in pisatelja Joaa Manuela Ribeire z naslovom Moj dedek, kralj majhnih stvari je res drobna, a v sebi skriva ogromno, toplo in ljubeče srce, ki zna življenju dodati smisel in veličino. Škoda bi jo bilo spregledati!

Šifra 2.0 je distopični mladinski roman, ki nas popelje skozi neverjetni scenarij soočanja z resničnim svetom, in se bere skoraj kot vohunski roman. 

Zdi se mi, da se je v zadnjem času na našem trgu povečala ponudba branja za mlade, ki obravnava vsebine, ki krepijo zavedanje o sprejemanju, vključenosti in solidarnosti do drugih, ki jim je usoda namenila drugačno življenje od tistega, ki ga živi večina med nami - od otrok s posebnimi potrebami in vedenjskimi motnjami do revščine, osamljenosti, depresije, zlorab, posledicah tekmovalnosti in podobnem. In mislim, da je prav tako, saj so to tiste vsebine, ki lahko veliko pomagajo našim otrokom, da bodo v tem kaotičnem in zahtevnem svetu znali samozavestno hoditi svojo pot, obsijano s prijaznostjo in žarečim nasmehom na obrazu. 

Ena od knjig, ki govori prav o tem, je tudi Sonce med prsti, ki je leta 2017 prejela italijansko Andersenovo nagrado za najboljšo knjigo za mlade bralce nad 15 let.

Slikanica Ljubezen Matta de la Pene me je popolnoma prevzela. Že samo sprehod čez ilustracije in kratek prelet besedila sta mi dala vedeti, da je pred menoj ena velika čudovita knjiga. Knjiga, ki je v večji meri kot otrokom namenjena nam, odraslim. Ker smo pozabili, kaj dejansko pomeni ljubiti. Vzemite jo v roke! Večkrat.

Na moji strani res redko najdete predstavitve priročnikov, saj ne dajem rada nasvetov drugim - še posebej glede vzgoje otrok ne. Prepričana sem namreč, da ljudje pri vzgoji otrok najraje posegamo po nasvetih ljudi, ki so nam blizu, ali pa črpamo modrosti iz naših lastnih izkušenj in družinskih tradicij. Ampak tokrat bom naredila izjemo in vam predstavila dva priročnika za starše najstnikov, ki sta vsaj meni pomagala razumeti svojega odraščajočega sina.