Priznajmo: vsi želimo, da bi nas drugi videli kot pogumne, kot da se z lahkoto in drznostjo soočamo z izzivi, ki nam jih prinaša življenje, in da jih premagujemo brez modric in ran, ki jih ti puščajo na naši duši.  Tudi naši otroci. Vendar je ena najpomembnejši stvari, ki jih jim moramo sporočiti ta, da pogum pogosto ni videti pogumno.

Pogum je velik prevarant: na zunaj je pogosto videti drugače, kot se počutimo v sebi. Na zunaj je mogoče videti močno in samozavestno. Včasih celo nepremišljeno in vznemirljivo. A lahko ga začutimo tudi kot zastrašujočega in nepredvidljivega. Mogoče kot tesnobo, strah, dvom. To pa zato, ker pogum in strah vedno obstajata skupaj. Če ni strahu, tudi poguma ne more biti. Ni potrebe po njem.

Pri pogumu ne gre zato, da se v nas zgodi nek klik, in nas ni več strah. Ne, pri pogumu gre za nekaj magičnega, kar nas kljub strahu, ki ga občutimo, potisne, da storimo korak naprej. Korak, ki se nam je še nekaj trenutkov nazaj zdel zastrašujoč, težak, nemogoč. In ko prestopimo mejo strahu, takrat odpade tudi dvom vase in vse, kar je bilo prej nemogoče, se razblini v iskrenem nasmehu: zmogel sem.

Pomembno je tudi, da otrokom sporočimo, da učinki pogumnega dejanja mogoče ne bodo vidni takoj. Pogumno dejanje lahko pomeni, da so prijazni do novega sošolca v razredu, da si upajo vprašati prijatelja, zakaj nosi očala, da vsak dan poskusijo nekaj novega (pa četudi je to samo, da po grlu spravijo grižljaj špinače), da se zavzamejo za stvar, v katero trdno verjamejo. V teh primerih si mogoče ne bodo vsakič zaslužili aplavza ali pohvale, jih bodo pa ta drobna dejanja poguma, s katerim bodo svoje meje postavljali dlje in dlje od sebe, oblikovale v iskrene, srčne in močne osebnosti, ki bodo s svojim pogumom navdihovale tudi druge.

V nadaljevanju navajam nekaj čudovitih slikanic, ki so v zadnjih letih na temo poguma izšle pri nas. 

Vabljeni k branju!

Ne poznam starša, ki si ne bi želel, da bi bil njegov otrok srečen, uspešen, zadovoljen. Da pa bi to dosegli moramo svojega otroka zelo dobro poznati, da vemo, kako se odziva v določenih vsakdanjih situacijah. Še bolj kot to, da ga poznamo mi, je pomembno, da se pozna sam, da razume svoje čustvene odzive, zakaj se včasih počuti slabo in tudi da ve, kako naj svoje slabe občutke premaga. 

Strah je eno tistih primarnih čustev, ki se jih nismo znebili še vse od pradavnine. Je tukaj, obstaja, zato ga ne smemo kar pomesti pod preprogo, češ dovolj si že velik, da bi te bilo strah, kaj šele, da bi zaradi tega jokal. Strah za otroka obstaja in je resničen, otipljiv, pa četudi ga še tako hitimo prepričevat, da ni racionalen.

Otroci se pri različnih starostih bojijo različnih stvari, a vsem je skupno to, da nas takrat, ko jih postane strah, najbolj potrebujejo. Takrat so najbolj ranljivi, takrat najbolj potrebujejo ob sebi nekoga, ki jih bo poslušal, razumel in znal nasloviti njihov strah na pravilen način.

Eden od načinov, kako zmanjšati strah pri otrocih, je tudi branje knjig o tem. Raziskave so pokazale, da je na primer branje knjig o premagovanju strahu pred temo že v nekaj tednih zmanjšalo nočni strah pri otrocih. 

O prestrašenih otrocih je na svojem podkastu že govorila tudi Gospodična knjiga. Poslušajte ga. Resnično priporočam. Na koncu je dodala kratek seznam priporočilnih knjig, s katerimi lahko nadvse elegantno in nežno pristopimo k reševanju težav, kot so npr. strah pred strahovi pod posteljo, pa strah pred odhodom v vrtec, šolo, k zdravniku, strah pred izgubo prijatelja, strah, da ne spada zraven ....

Sama v nadaljevanju dopolnjujem njen seznam še z nekaterimi finimi knjigami, ki so v zadnjih letih izšle pri slovenskih založbah, odpirajo pa tudi veliko drugih vprašanj, ki bodo mogoče nagovorila tudi vas.

Vabljeni k branju in raziskovanju!

Mladinska knjiga vse od leta 1953 izdaja drobne knjižice s kratkimi zgodbicami, pravljicami, pripovedmi, ugankami, pesmimi iz bogate zakladnice domače in tuje literarne ustvarjalnosti in ilustracije za naše najmlajše bralce. Namenjene so otrokom okrog 3., 4. leta starosti, ko otrok že lahko poseže po slikanicah kot prvih knjigah s tankimi listi in je že zmožen doživeto zaznavati zahtevnejši tip ilustracije in kompleksnejše življenjske situacije. Gre za klasične slikanice manjšega formata, ki prinašajo kratka realistična besedila z zanimivimi zasuki, ki budijo domišljijo in spodbujajo k pogovoru. Pri tem v središče postavljajo otroka, njegovo senzibilnost in potrebo po igri. Posebno mesto zavzema domišljijski svet sodobnih otrok v urbanem okolju, oživljeni svet igre, igrač, sanjski svet, pa tudi narava in skrb za sočloveka.

Letos zbirka Čebelica prinaša štiri čudovite male slikanice slovenskih avtorjev in ilustratork. Pokukajmo, kaj se skriva za njihovimi platnicami.

Domišljija je zabavna stvar. Z njo v trenutku postane vse mogoče. Tudi to, da vsi prijazni moški na svetu nosijo rdeče nogavice.

Magična luna. Zemljin satelit, ki nam na vsakem koraku buri domišljijo. Vpliva na naše sanje, razpoloženje, vedenje. In če tako vpliva na nas odrasle, kaj si o njej mislijo šele otroci?

Andreja Peklar bo vaše otroke popeljala na magično popotovanje od polne lune do mrka in nazaj.

Vas zanima, kako razmišljajo naši otroci o tem Kako nastanejo otroci? Kaj lahko naredim, ko se mi želja ne uresniči? Kam gremo, ko nas ni več? 

Stopite z mano med platnice čudovite slikanice Kaj zraste iz zobka?, ki nam odškrtne vrata v skrivnostni svet otroške domišljije, kjer vsaj za trenutek lahko uzremo, kako si naši otroci razlagajo svet, v katerem živimo.

Slikanice Benjija Daviesa so mi med ljubšimi slikanicami. Ne le zaradi čudovitih, na nek način nežnih in hkrati tako izpovednih ilustracij, ki s prepoznavno paleto barv dobro delujejo tudi brez besedila, temveč predvsem zato ker zna Davies na tako zelo subtilen način servirati velike zgodbe o medosebnih odnosih, reševanju stisk in soočanju z izzivi, s katerimi se morajo spoprijeti njegovi mali junaki.

Tokrat mi je v roke prišla njegova slikanica Kit v nevihti, s katero je tudi zaslovel. Mateja Sužnik, vodja založbe Zala, mi jo je potisnila v roke, češ da jo moram nujno prebrati. Na tem mestu se ji iskreno zahvaljujem za recenzijski izvod.

Slikanica Ljubezen Matta de la Pene me je popolnoma prevzela. Že samo sprehod čez ilustracije in kratek prelet besedila sta mi dala vedeti, da je pred menoj ena velika čudovita knjiga. Knjiga, ki je v večji meri kot otrokom namenjena nam, odraslim. Ker smo pozabili, kaj dejansko pomeni ljubiti. Vzemite jo v roke! Večkrat.