|
Peter Svetina je eden tistih avtorjev, ki se jim v zadnjem času, še posebej letos, človek ne more izogniti. Pred mesecem dni je za svojo knjigo Ko zorijo ježevci prejel večernico, medtem ko je bil s knjigo Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom prejšnji teden med finalisti za letošnjo nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, ki jo podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. Knjiga Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom ni samo knjiga za otroke in mlade bralce, je tudi knjiga, o katere nauku bi morali razmišljati predvsem odrasli.  Za gospoda Feliksa bi marsikdo bi rekel, da je brezdelnež, saj je vse, kar počne to, da zbira izrezke člankov, bere, posluša glasbo in klepeta s študenti pred univerzitetno knjižnico. Če bi bil dobre volje, bi rekel, da je posebnež, katerega zunanja podoba se ne sklada s svetom, v katerem živi, saj nosi vedno ista oblačila ter se ne brije in striže. A gospod Feliks je tudi človek, ki zna uživati v življenju. Ko ga na dan kolesarske dirke eden od študentov posmehljivo vpraša, če se ne bo udeležil dirke, gospod Feliks ne pomišlja. Izposodi si študentovo kolo in se odpravi za kolesarji. Dirka postane napeta, ko začne gospod Feliks po vrsti prehitevati vse kolesarje. Ko že kaže, da bo nepričakovano postal zmagovalec, se žejen mirno usede v slaščičarno in si naroči limonado, med pitjem pa še malo prebere časopis. Potem se ponovno odpravi na dirko in spet prehiti vse tekmovalce. Ponovno kaže na njegovo zmago, a kaj ko pot pelje mimo hladnega jezera, ki gospoda Feliksa vabi k osvežitvi. Gospod Feliks se prepusti vabilu jezera in s tem se njegova dirka konča. A zmagal je gospod Feliks že prej, saj je bila zanj zmaga že to, da je študentovo kolo zdržalo vožnjo. Peter Svetina se v knjigi Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom loteva tako otrokom kot tudi odraslim razložiti, kako je pomembno, da živimo tukaj in zdaj, da se ne pehamo za nekim oddaljenim ciljem, ampak da naj si vzamemo čas za soljudi, za drobne užitke in za stvari, ki nas delajo zadovoljne, vesele, sproščene zdaj, v tem trenutku. Naj ne razmišljamo, kaj si o nas mislijo drugi in bodimo to, kar smo. In predvsem pustimo to tudi otrokom. Otroci namreč še kako dobro znajo živeti v trenutku, a smo ponavadi starši tisti, ki jih ukalupljamo, omejujemo in spreminjamo po nam všečni podobi. Gospoda Feliksa in njegove tekmovalne prigode je duhovito, prisrčno in prepoznavno upodobila Ana Razpotnik Donati in se zelo dobro približala poetiki in zgodbi Petra Svetine.
0 Comments
Leave a Reply. |
|
RSS Feed
|