Henrikin strešni vrt je zgodba, o kakršni sanjam že dolgo časa. Ko človek biva sredi betonske džungle, si včasih prav zaželi, da bi imel na dosegu roke zaplato zelenja, kamor bi se lahko umaknil od "ponorelega sveta", ko bi želel razmišljati, brati ali v družbi prijateljev popiti skodelico čaja. Kraj, v katerem živim, ima sicer na dosegu rok veliko zelenja, poleg tega ga obkrožajo travniki in gozdovi, ki so idealni za kratek sprehod ali tek, vendar bi se prilegel tak intimen kotiček, kamor ne more vsak. Henrikin strešni vrt je prav tak. Nastal je kot po čudežu, ko sta na majhni zaplati mahu, zraslega v razpoki strešne kritine, svoje korenine pognali mladi brezi. In kjer že nekaj raste, tega zraste še več. Tako so poleg brez svoje mesto na njem našle tudi dišavnice in cvetice. Za vrt sta skrbela dvanajstletna deklica Henrika in njen prijatelj, čudaški krovec Hene, ki sta v želji ustvariti zeleno oazo sredi mesta, na streho znosila vse mogoče zelenje, ki je razveseljevalo obiskovalce. Na njem se zbirajo le prijazni in dobromisleči sosedi in znanci, ki si v skupnem druženju pripovedujejo različne zgodbe, skrbijo za vrt in živali in doživljajo vse mogoče. Štrene jima meša gospa Ciper, čarovnica najhujše vrste, ki ima rada rad in čistočo in skuša na vsakem koraku stvari vrniti v stanje pred vrtom. Ker k svojim dejanjem pristopa z veliko mero sovraštva in zlobe, ji vse namere padejo v vodo, saj jih povozi prijateljstvo, ljubezen in medsebojna povezanost. Razmišljam o tem, da potrebujeva skrivišče. Tako se spodobi. Osebe, ki nekaj dajo nase imajo skrivišče." Vedno sem občudovala moč narave, kako zna izkoristiti vsako najmanjšo šibkost ali napako človeka. Še posebej tam, kjer je človeška noga z betonom in asfaltom skušala zatreti njeno svobodno voljo. Pa se ne da in trmasto poskuša in poskuša, dokler ga ne premaga. A njena trma ni vedno le jezna in uničevalna sila, da bi se vsakič kot debela tetka Vihravka pokazala na nebu. Zna biti tudi prijazna in ljubeča, ko ti ponudi hlad v senci drevesa ter nežen vetrič, ki te zaziba v sanje. Zna pa biti tudi radovedna kot male račke in darežljiva, kot je le lahko - še posebej, če zanjo skrbijo ljudje, ki se imajo radi, se spoštujejo in sodelujejo, da bi jo naredili kar najlepšo. Avstrijski avtor pa poleg narave v prvi plan postavi tudi povezovalno moč prijateljstva, dobre volje, sprejemanja drugačnih, solidarnosti in medsebojne topline, sreče in blagostanja. Albert Wendt: HENRIKIN STREŠNI VRT
0 Comments
Leave a Reply. |
Čustva
Kategorije
All
|
KONTAKTILiterarna lekarna
Alenka Štrukelj, s. p. Gorenjskega odreda 14 SI-4000 Kranj +386 40 478 009 literarnalekarna@gmail.com |
SODELOVANJE |
|