Kratke pravljice za utrujene starše

Verjetno poznate občutek, ko se vsi utrujeni vrnete iz službe domov, tam pa vas ne pričaka samo gora umazane posode in zmečkanega perila, prostori, kot bi jih zaskvotalo krdelo neotesanih ščenet, ampak tudi neukrotljiv vrtinec čebljanja, ročic in vrtenja, tekanja in skakanja, ki vam je sicer najljubši na svetu, ampak v tistem trenutku si želite le miru in tišine. A ju ni od nikoder. No, takrat je pravi čas, da vzamete v roke Kratke pravljice za utrujene starše.

​Michal Viewvegh, ki ga poznajo številni odrasli bralci po duhovitih in živahnih romanih za odrasle, v katerih odseva sodobna Češka (Roman za moške, Roman za ženske, Letoviščarji ...), se tokrat v Slovenijo vrača z navihanimi kratkimi zgodbicami za starše z zvedavimi in navihanimi otroci.. Še posebej za tiste, ki se še z zadnjimi močmi privlečejo v otrokovo posteljo, da bi zvečer skupaj prebrali pravljico za lahko noč, potem pa starši zaspijo že na prvi strani, medtem ko ga otroci "žurajo" še dolgo v noč.

V Kratkih pravljicah za utrujene starše nam Viewegh razkrije, kako na enostaven in prav nič sramežljiv način, še najbolj pa z veliko mero humorja pristopiti k neumornim otroškim vprašanjem, ki se 24 ur na dan pletejo v zvedavih malih glavicah naših otrok in skušajo najti nek smisel v tem kaotičnem svetu, polnem impulzov in informacij. Naj bodo to velika življenjska vprašanja, kot na primer Kako sta se očka in mamica spoznala? Kako sem prišel na svet? Zakaj se očku kdaj pa kdaj zmeša? Kaj pomeni, če je mama ljubosumna?, ali pa taka, ki razkrivajo neskončen spekter tem, za katere se odrasli sprašujemo, od kje zaboga so jih "tamali" povlekli (npr. če ima dvigalo zobe?)

Čeprav se marsikdo ob teh vprašanjih počuti sprva nelagodno in skuša otroka odpraviti z zamahom roke, češ, kaj te to zdaj zanima, nam da Viewegh vedeti, da se splača potruditi in odgovoriti otrokom tako, kot so se stvari dejansko zgodile, saj bomo za to nagrajeni s čudenja polnimi široko odprtimi očmi in nasmejanimi usti naših najdražjih pobalinov in pobalink. No, seveda nekatere podrobnosti lahko seveda zadržimo zase. Ti deli so v knjigi zapisani z drugo barvo in v kurzivi in so namenjeni le za starše. Viewegh pri opisovanju posameznih tem ničesar ne olepšuje. V svojem prepoznavnem in živahnem slogu, ki sicer ostaja na površini opisa dogodkov, nam predstavi življenje tako, kot se v resnici dogaja. Z modro in v kurzivi zapisani stavki pa delujejo kot obliž na rano, ali bolje kot kozarček "ta kratkega" - poživijo in pozdravijo.

Najlepša od vseh zgodbic v knjigi pa je ravno zadnja. Nosi naslov Psihološko pomembna pravljica za starše (da bi naši razvajeni otroci videli, da ne morejo vedno dobiti vsega) in je namenjena izključno staršem. Ta pravljica pred nas, starše, postavlja ogledalo, v katerem se uzremo razgaljeni in razkriti. Da nam vedeti, da ni nič narobe, če nam je ob otrocih kdaj dolgčas, (ker pač potrebujemo okolje, ki od nas zahteva uporabo več kot 200 besed) oziroma če se počutimo slabi starši, ker kdaj pa kdaj zavpijemo nanje ali ker jim stalno kaj prepovedujemo. A Viewegh ugotavlja, da prav zaradi utrujenosti spregledamo nekaj najbolj bistvenega: da vse to počnemo zato, ker imamo svoje otroke radi. Zato je največja napaka, ki jo lahko storimo, le ta, da jih prikrajšamo za starševsko ljubezen, ki je gnojilo za rast in hranilo za cvetenje.

Michal Viewegh: Kratke pravljice za utrujene starše 
Število strani: 72 
Leto izdaje: 2016
Vezava: trda  
ISBN: 978-961-6893-89-3
Založba: Založba Narava
Prevajalka: Nives Vidrih