Poletje je čas, ko si tudi otroci lahko vzamejo več časa za umirjeno preživljanje prostega časa - najsi bo to takrat, ko jih vročina z obale prežene v hladno senco, ali pa doma, ko so narisali že "vse" risbice, sestavili "vse" sestavljanke in kocke, pogledali "vse" risanke, pa je še vedno doooolgčas. Sploh in še vedno obvezno pa pred spanjem. Branje - skupno ali samostojno - jih umiri, sprosti in zaguga v spanje.
Hkrati s tem je skupno branje odlična priložnost, da se z otrkom povežemo na bolj intuitivni ravni. Morda vam bo ravno takrat zaupal, kaj vse se mu je zgodilo v vrtcu oziroma šoli, ali kakšne zanimive pustolovščine so doživeli s prijatelji. Zanimive pustolovščine glavnih junakov pa jih čakajo tudi v knjigah, ki jih to poletje berem z mojima fantoma. Mlajšega še vedno navdušijo pravljice in tudi slikanice, starejšega, najstnika, navdihujejo zgodbe, s katerimi raste in se osebno razvija. Kaj pa je tisto, kar najbolj navduši vaše otroke? So to pustolovske in fantazijske zgodbe ali bolj zgodbe iz vsakdana naših otrok? Med naslednjimi petimi knjigami, ki jih tokrat priporočam za poletno branje, se najde nekaj za vsakega od njih ...
0 Comments
Že tretjič sedim za računalnikom in skušam zapisati svoje misli o mladinskem romanu 35 kil upanja francoske avtorice Anne Gavalda. Vsakič, ko se poglobim v usodo glavnega junaka, začnem jokati, ker ... ne vem, zakaj ... ker me po eni strani boli, kako trinajstletni Grégoire v svoji družini, pa tudi v šoli - med učitelji in sošolci - ni viden in slišan, po drugi strani pa zaradi sreče, ki sem jo začutila ob dedkovi neizmerni veri in upanju, ki ju polaga v svojega vnuka - nit, ki jo tketa s svojim odnosom pa je vse močnejša in tudi nalezljiva.
 Knjige, ki pridejo k nam s Peloponeza, lahko preštejemo na prste ene roke, še posebej če govorimo o mladinski literaturi. Zato je roman 𝐆𝐨𝐫𝐢𝐥𝐚 𝐧𝐚 𝐥𝐮𝐧𝐢 grške avtorice Eléni Katsamá, ki je v prevodu Klarise Jovanovič izšel pri založbi Malinc, še toliko pomembnejši za širjenje obzorij.
Pri tej knjigi se mi je po moje prvič zgodilo, da me je sicer tako navdušila, da bi o njej lahko govorila ure in ure, a tega nisem znala spraviti v neko jasno oblikovano zgodbo. To sem pravzaprav opazila že, ko sem knjigo predstavila v Facebook skupini Iz zgodbe v srce in življenje in nisem vedela, kaj konkretno naj v zgodbi izpostavim, saj se mi je zdelo vse tako pomembno, hkrati pa nisem želela odkriti preveč. In isto se mi dogaja sedaj, ko sedim tukaj pred računalnikom in skušam vse te svoje misli spraviti na "papir".  PSST!
Založba KUD Sodobnost ima spet cel kup novega odličnega branja za vašo mladino. Še posebej bodite pozorni tisti, ki se peljete na bralnem vlaku, ker odkrivam nekaj novih super vagonov.  Če svojega skoraj 14-letnika težko prepričam, da vzame kakšno knjigo v roke, je knjigo NAJ prebral na dah. In verjamem, da se bo v njegovih rokah znašla še večkrat. Ker je pozitivna, prijazna in ker opogumlja, da bralec iz sebe povleče najboljše.
 Henrikin strešni vrt je zgodba, o kakršni sanjam že dolgo časa. Ko človek biva sredi betonske džungle, si včasih prav zaželi, da bi imel na dosegu roke zaplato zelenja, kamor bi se lahko umaknil od "ponorelega sveta", ko bi želel razmišljati, brati ali v družbi prijateljev popiti skodelico čaja. Kraj, v katerem živim, ima sicer na dosegu rok veliko zelenja, poleg tega ga obkrožajo travniki in gozdovi, ki so idealni za kratek sprehod ali tek, vendar bi se prilegel tak intimen kotiček, kamor ne more vsak.
 Hvaležna in vesela sem, da se tudi pri nas končno sliši glas učiteljev, ki ne pristajajo več na sistemske rešitve, ki jih zahteva obstoječi šolski sistem, temveč iščejo nove, človeku prijazne alternative, ki bodo iz otrok izvabile tisto najboljše. Vsi se zavedamo, da učni sistem, ki temelji na zahtevah industrijske družbe, ki je potrebovala pridne, ubogljive in poslušne delavce za opravljanje repetitivnih opravil, namreč že dolgo ne ustreza več zahtevam informacijske družbe, ki potrebuje razmišljujoče, iznajdljive, prilagodljive, kreativne in inovativne posameznike. A namesto da čakamo na to, da se bo spremenil sistem, lahko najprej spremenimo sebe v vlogi učitelja, starša, vzgojitelja, vodje.
 Preden se lotim pregleda knjižnih programov, ki so jih slovenske založbe pripravile za letošnje leto, naj se za trenutek uzrem nazaj in naredim obračun s knjigami lanskega leta. Za AirBeletrina sem že predstavila deset knjig, ki so me navdušile v letu 2019, vendar so bili v tistem članku navedeni le romani za odrasle, izpustila pa sem otroška in mladinska dela, ki tudi najdejo mesto na blogu Literarna lekarna, zato se želim s tem člankom odkupiti predvsem za ta manko.
V nadaljevanju ponujam pregled del otroške in mladinske literature z letnico 2019 po posameznih kategorijah (slikanice, otroško leposlovje, mladinski romani) ki me je navdušila. V pomoč pri izbiri sta mi bila sinova, ki sta želela, da na seznam dodam naslove, ki so ju v lanskem letu najbolj presenetili ali prepričali. Navedeni so v naključnem vrstnem redu. Katere bi na ta seznam uvrstili vi?  Je laž kdaj tudi koristna? Je, če se najde pozoren poslušalec, ki med vrsticami zasluti resnico.
Care Santos smo doslej v Sloveniji poznali kot avtorico del za otroke Prodam mamo, Prodam očeta, Prodam Rozinkota, ki jih je v slovenskem prevodu izdala založba Malinc. Tokrat je založba izdala njeno delo Laž, ki ne namenjen nekoliko starejšim otrokom. Pritegnila bo predvsem najstnike, dijake, ki iščejo svoje mesto v svetu.  Če je kaj, kar bi rada prenesla na svoja otroka, je to zmožnost samostojnega, samozavestnega in predvsem pozitivnega pogleda na svet in življenje. Sposobnost, da je svet lep in radodaren, odprt za najrazličnejše možnosti in priložnosti, če le živiš v skladu z vrlinami.
A kako naj otrok v tem hektičnem svetu, v katerem se zdi, da zmagujejo tisti, ki kršijo vsa moralna in etična načela bivanja, prepozna, kaj potrebuje, da bi se počutil uspešnega, zadovoljnega, polnega energije in to, da živi v skladu s svojim polnim potencialom? K temu mu lahko pomaga zbirka 24 pesmi, ki jih je pod skupnim naslovom Srečolovke zbrala Blanka Tacer. |
|
RSS Feed
|