Michael De Cock je v knjigi Rozi in Musa odličen, ko v ospredje postavlja prijateljstvo, solidarnost, sožitje in pomoč drug drugemu, ne glede na vse pa tudi starševsko ljubezen. Nam, ki živimo v majhnih mestih, se zdi življenje v velemestih precej vznemirljivo. Tam je več trgovin, gledališč, kinodvoran, restavracij, barov, si mislimo, zato mora biti tudi življenje bolj zabavno. A po drugi strani so ljudje v velikih mestih še bolj sami in odtujeni drug od drugega, kot tu, kjer ti je poznan vsak vogal. Tako samo se počuti tudi Rozi, ko se z mamo preseli iz urejene soseske družinskih hiš v blokovsko naselje, polno priseljencev in čudnih neznancev. Zdi se ji, da se je preselila na drugi konec sveta. Če se ji je še včerajšnji dan zdel popoln, je zdaj počuti, kot bi se ji sesul na koščke. Saj ima mamo, vendar jo je vseeno strah, da ne bo našla novih prijateljev in da bosta z mamo za vedno ostali sami. A njena skrb se kmalu izkaže za popolnoma odvečno. Še isti dan spozna sovrstnika Muso, ki stanuje v stanovanju neposredno nad njo. Musa postane njen najboljši prijatelj, zaupnik in sopotepin, hkrati pa ji pomaga ponovno najti očeta in njeni mami novega partnerja. Očka se pobito zazre v tatu na svoji roki. Rozi in Musa predstavlja zanimiv in prav nič zatežen vpogled v življenja današnjih otrok. Tri zgodbe o Rozi in Musi, dveh otrocih, ki sredi velemesta iščeta svoje mesto v družini in družbi, nam odkrivajo številne situacije, prijetne in neprijetne, v katere se lahko zapletejo otroci in njihovi starši. Ni dovolj, da se otroci soočajo s stisko iskanja svoje lastne identitete, včasih se morajo soočiti tudi z razhodom staršev, selitvijo v nov dom, zaradi katere morajo ponovno najti stik s sovrstniki in se prilagoditi novim življenjskim pogojem. Michael De Cock se je predstavitve življenja najstnikov lotil na odkrit, a prijeten in z obilico humorja prepreden način, ki bo mladim blizu. Čeprav se mora Rozi poleg ločitve staršev soočiti tudi z resnico o tem, kje je pristal njen oče (ni odpotoval, kot ji je rekla mama, ampak je zaradi goljufije pristal v zaporu), ji De Cock na poti premagovanja stisk postavi mnoge prijatelje - poleg mame in Muse je tu še gospa Bogomila, ki zna otroke pocrkljati s pecivom in kakavom, ter Musin stric Ibrahim, ki kljub bližajočemu se izgonu iz države še vedno ohranja humoren odnos do življenja. Vsi ti (vključno z Rozinim očetom, ki kljub temu, da je zaprt, želi ohraniti stik s svojo malo princesko, in ji kljub svoji napaki želi, da bi ji bilo v življenju dobro) delajo Rozino odraščanje prijetnejše in prijaznejše. Še več: težkih življenjskih stisk se avtor Michael De Cock loteva z mislijo, da ni nič stalno, da se vse spreminja in da nikoli ne smemo obupati, saj nikoli ne vemo, za katerim vogalom nas bo obsijalo sonce. Po zgodbah nastaja tudi celovečerni film. Michael De Cock: Rozi in Musa
0 Comments
Leave a Reply. |
Čustva
Kategorije
All
|
KONTAKTILiterarna lekarna
Alenka Štrukelj, s. p. Gorenjskega odreda 14 SI-4000 Kranj +386 40 478 009 literarnalekarna@gmail.com |
SODELOVANJE |
|