Spoznal sem te po rdečih nogavicah

Domišljija je zabavna stvar. Z njo v trenutku postane vse mogoče. Tudi to, da vsi prijazni moški na svetu nosijo rdeče nogavice.

Rdeče nogavice. Pa kje je našel ravno rdeče nogavice? Saj se sploh ne podajo k očkovi obleki, mi je odmevalo v glavi. Hkrati pa sem se hudomušno nasmihala, ko sem si skušala predstavljati resnega poslovnega moža, ki svojo otroško dušo nagajivo skriva pod skrbno pripravljeno opravo. Kako zabavna in vznemirljiva se mora zgodba zdeti šele otrokom. 

Deček Timej z očkom odpotuje na službeno pot. Ko očka odide na sestanek, deček ostane sam, zaprt v hotelski sobi. Verjetno najprej preišče celotno sobo, da bi našel kaj zabavnega, pregleda vse televizijske kanale, a dolgčas kmalu premaga njegovo željo po akciji. Obsedi na okenski polici, strmeč v edino sliko, ki jo pozna - pogled s hotelskega okna. Takrat domišljija sama od sebe prevzame vajeti: Timej si predstavlja, kako zapusti hotel in se odpravi na potep po mestu. Najprej preplava reko, nato na nogometnem stadionu zadane gol za domačo ekipo, v bližnji trgovini kupi makov obroček, ki zraste v obroč, v katerem se vrne v hotel, tam pa mu nazaj v sobo pomaga brezdomec, ki zraste v velikana. Toliko vznemirjenja, da še Nikolaju Koperniku pade Zemlja iz rok. Njegov smerokaz so rdeče nogavice, ki jih srečuje povsod v mestu. Te mu tudi pomagajo priti nazaj domov. 

​Ilustratorka Krystyna Lipka-Sztarballo, ki je ilustrirala slikanico, je upodobila Varšavo, kjer se zgodba dogaja, in njene ljudi, kot kraj, ki je še posebej prijazen in varen za otroke. Njeni junaki imajo spodbudne in ljubeče oči - ravno take, kot jih ima Timejev očka. Rdeče nogavice, ki jih nosijo in ki na vsaki strani še posebej izstopajo iz ilustracij, so tudi bralcem smerokaz, da znamo presoditi karakter oseb, ki jih srečujemo. 

Timej si je na pločniku nadvoza ogledoval makov obroček. In namesto da bi ugriznil vanj, je vanj zlezel. Vanj je zlezel tako, da se je z rokami in nogami oprl na notranji obod. Potem se je zakotalil. In bolj ko se je makov obroček kotalil, večji je postajal. Nevarno se je začel bližati ograji nadvoza, po katerem se je Timej vračal proti hotelu ..."

Timej se je v hotelski sobi počutil samega, zato si je ustvaril svoja lasten domišljijski svet, v katerem je vse mogoče, kjer se ničesar ne boji, in v katerem je lahko zmagovalec v vsaki situaciji, ki se je loti. V tem svetu srečuje le prijazne ljudji, ki mu naklanjajo posebno pozornost, njegova domišljija pa ustvari same čudovite trenutke, v katerih se počuti pomembnega in izkušenega in kjer mu ne primanjuje ljubezni in pozornosti - vse kar pogreša v odnosu z očetom, pa ne more izraziti z besedami. Namesto tega tolažbo najde v domišljiji: v njenem zavetju najde najpomembnejše vrednote svojega življenja in ustvari situacije, v katerih se počuti varnega in sprejetega.
Timej se kljub temu, da je ves dan preživel sam, očku ne zameri. Zaveda se, da ga ima očka rad, zato mu zvečer zaupa svoje domišljijske pustolovščine. Očkove rdeče nogavice pa so jasen znak, da ima očka posebno mesto v Timejevem srcu.

---

Peter Svetina: SPOZNAL SEM TE PO RDEČIH NOGAVICAH

• Ilustrirala: Krystyna Lipka-Sztarballo
• Število strani: 36
• Jezik: slovenski
• Vezava: trda
• Datum izida: februar 2019
• ISBN/EAN: 978-961-7047-19-6
• Založba: KUD Sodobnost International