|
Ne poznam mladostnika, ki se mu ne bi slovenščina zamerila v srednji šoli, če že ni prej obupal nad njo. Kar je v bistvu zelo žalostno. Namesto, da bi se mladi navduševali nad žlahtnostjo maternega jezika in namesto, da bi iz njih seval ponos, da lahko v svojem jeziku izražajo misli, oblikujejo besedila in izbirajo iz bogate zakladnice domače literature, jim je to malo mar. A za to je lahko le en vzrok: jezika jim ne znamo predstaviti na njim primeren način. Še danes ne razumem, zakaj so nas vsi učitelji ves čas spraševali, kaj je hotel pesnik s pesmijo povedati, nikoli pa, kaj si sami mislimo o njej, kako jo občutimo, nas na kaj spominja. Igor Saksida je univerzitetni profesor mladinske književnosti, ki vedno znova išče odgovore na vprašanja, kako slovensko književnost, katere obravnavo zahteva učni načrt, približati mladim. Tokrat se s knjigo Kla kla klasika loteva poskusa, v katerem poezijo velikih slovenskih pesnikov Prešerna, Jenka, Gregorčiča, Župančiča, Levstika, Aškerca, Murna, Vodnika in drugih sooči s sodobnim slovenskim rapom. Na prvi pogled nezdružljiva svetova ob sodelovanju raperja Roka Terkaja - Trkaja dobita popolnoma drug pomen, saj sta avtorja ustvarila presenetljiv preplet klasične in sodobne poezije, ki deluje pozivljajoče na "klasiko" in daje resnost "rapu". A kot pravi Saksida v spremni besedi: "Poezija ne nastaja "iz niča", ampak stopa v dialog s preteklo poezijo; če že ne med ustvarjanjem, pa zagotovo med branjem. Danes beremo Prešerna z izkušnjo branja njegovih "naslednikov" - Ketteja, Kosovela, Grafenauerja ter drugih pesnic in pesnikov - mladi pa še z ušesi, v katerih odzvanja rap ali kaka druga glasbena zvrst." Knjiga je razdeljena na tri poglavja, od katerih vsako pokriva določeno temo, ki je skupna nam vsem - tako mladim kot starim, in ki so jo občutili ljudje v preteklosti, jo dojemamo danes in verjetno bo enako veljalo tudi za prihodnje generacije. Tako se pesmi o ljubezni skrivajo pod naslovom DIHI Z MANO, mračne pesmi, ki na bralca učinkujejo z zgodbo in razpoloženjem, so zbrane v poglavju S KRVJO PUKAPLAN, v tretjem POJEM TON SVOBODE pa najdemo pesmi o pesnjenju, ustvarjanju in oblikovanju samega sebe. Spremlja pa jo tudi zgoščenka, ki vsebuje uglasbljene Trkajeve verze iz knjige. Zasnovana je izrazito dialoško - branje poezije želi Saksida predstaviti kot pogovor med besedili - klasičnim na eni in rapanim na drugi strani; in kot dialog med bralci o besedilih - poleg pesmi knjiga namreč vsebuje tudi smernice k razmisleku in boljšemu razumevanju pesmi in je zato primerna tudi za obravnavo pri pouku ali v bralnih skupinah. Saksida se zaveda, da moramo mlademu bralcu dati priložnost, da pri branju vsebino besedila poveže z osebno izkušnjo oziroma izkušnjo, ki prihaja iz njegovega sveta, in na način, ki je blizu njegovemu dojemanju sveta, kar mu omogoča, da o njej lažje kritično presoja in jo vrednoti. Prav zato je pomembno, da se o prebranem tudi pogovorimo, saj je pogovor "temeljna in zato najpomembnejša dejavnost bralnega dogodka." A pri tem ne smemo pozabiti vključiti tudi teoretično znanje in vedenje o književnosti. Verjamem, da ste med tistimi, ki vas bo knjiga navdušila in vam pokazala klasike v popolnoma novi,"zabavnejši" luči. Tisti, ki pa v njej vidite sledi nespoštovanja do velikanov rimane besede (enih in drugih), samo globoko vdihnite in na ves glas navijte zgoščenko - videli boste, da ni tako hudo, kot se vam je zdelo na prvi pogled. Vse, kar mam, je moja muska, resnična čustva, prelita na papir … (Trkaj)  Igor Saksida, Rok Terkaj - Trkaj: Kla kla klasika
0 Comments
Leave a Reply. |
Čustva
Kategorije
All
|
RSS Feed
|