Tu blizu živi deklica

Nedavno smo praznovali mednarodni dan žena. Družbeni mediji so bili polno sporočil močnih samostojnih žensk, ki so pozivala k izenačeni vlogi žensk v družbi, in ki so slavila dejanja poguma in odločnosti navadnih žensk, ki so igrale izjemno vlogo v zgodovini svojih držav in skupnosti.

A v tem človeškem konglomeratu obstajajo tudi mala, bezimna, neslišna in nevidna dekletca, ki sploh ne vedo za osmi marec, ki se ne sprašujejo o tem, kakšne pravice jim pripadajo, temveč bi bile rade le ljubljene in sprejete kot vsak izmed nas. V sebi skrivajo neverjetno svetlobo in milino - dajmo jim priložnost, da nam jo pokažejo.

Slikanica Ide Mlakar Črnič Tu blizu živi deklica nas opozori ravno na ta dekletca, ki se kot mali duhovi sprehajajo med nami. Živijo med nami, pa jih vseeno ne opazimo. Zato nam nanje nikoli ne uide pogled, ko jih srečamo na ulici. Zato jih nikoli ne vprašamo, kako se počutijo, ali kaj potrebujejo. Naši otroci se ne igrajo z njimi. Zato niti ne opazimo, kdaj izginejo ... Iz našega spomina izginejo še preden se v njem zasidrajo. Nanje se spomnimo le takrat, ko želimo nekam odložiti naša ponošena oblačila in igrače in jih še ne bi radi povsem zavrgli.

Zanimiv je način, kako nam avtorica predstavi zgodbo. Spremljamo namreč dve deklici - princeski iz urejene in premožne družine, ki tekom enega šolskega leta opazujeta sošolko iz revne družine, katere niti imena si ne moreta zapomniti. Z vsako novo stranjo, kot bi obračali liste koledarja, spremljamo posamezne opazke, ki revno dekle predstavi tako, kot jo vidijo otroci, ki nikoli niso bili v podobni situaciji. Dokler revno dekletce ne izgine, princeski pa spoznata, da ni bila nič drugačna od njiju.
Peter Škerl s svojimi okrasto opranimi, bledimi, celo res nekoliko nevidnimi barvami, katere paleto je uporabil tudi že v Skodelici kave, še dodatno ponazori to neslišnost in nevidnost, ki smo ji priča v zgodbi.

Slikanica Tu blizu živi deklica nam pomaga, da svojim otrokom lažje razložimo, da vsi otroci nimajo te sreče, kot jo imajo oni. Da vsi ne bivamo v enakih razmerah, da obstajajo na našem planetu otroci, ki nimajo svoje sobe, svojih igrač, njihova oblačila prehajajo od enega do drugega brata ali sestre, nimajo vsak dan obilja hrane na krožniku, ki nimajo prijateljev, s katerimi bi se igrali, in ki morajo po šoli, namesto da bi se igrali, delati ... Ob tem jih naučimo, da se nimajo pravice zgražati nad položajem, v katerem so se znašli in za katerega niso krivi sami, niti da jih obsojajo na podlagi zunanjega videza. Tudi ti otroci imajo namreč čustva, želijo si prijateljev, s katerimi bi si delili skrivnosti, se z njimi smejali, a raje, kot da bi bili opaženi, ostajajo v ozadju, da ne bi nihče opazil njihove stiske, osamljenosti, ponošenih oblačil, ker biti neopažen manj boli kot biti zasmehovan in ponižan.

S pogovorom o teh temah bomo svojim otrokom dali tudi spoznanje, da so za vse, kar imajo in kar jim je dano, lahko vsak dan neizmerno hvaležni. Predvsem pa da je tako malo treba, da bodo tudi tem nesrečnim otrokom priklicali iskrico v oči: da jih zjutraj, ko vstopijo v razred, pozdravijo, da jih povabijo k igri, se jim spodbudno nasmehnejo ali pomagajo pri domačih nalogah, da jih konec koncev opazijo. Kajti tudi ti otroci niso prav nič drugačni od naših - prav tako v sebi skrivajo zaklad, svojo mavrico. In že nasmeh in drobna pozornost je dovolj, da ta zasije v njihovih očeh.

Hvala založbi KUD Sodobnost International za recenzijski izvod.

---

Ida Mlakar Črnič: TU BLIZU ŽIVI DEKLICA

• Ilustracije: Peter Škerl
• Število strani: 26
• Jezik: slovenski
• Vezava: trda
• Datum izida: februar 2019
• ISBN/EAN: 978-961-7047-22-6
• Založba: KUD Sodobnost International