Če je kaj čarobnega, je to otrokov občutek za ritem in glasbo. Vsi občudujemo malčke, ki so komaj sposobni sedeti, kaj šele stati, pa že majejo z glavo v ritmu melodije, ne glede na to, ali gre za nežnega Mozarta ali za alpske poskočnice. Večji se ob poskočni glasbi prestopajo, skačejo, se vrtijo, kot bi se zgubili v nekem domišljijskem svetu, ki je samo njihov in v katerega ne spustijo nikogar. Še posebej čudovito pa je opazovati otroke, ko ob klasični glasbi popolnoma obmirujejo. Takrat se ustavi čas, dogajanje okrog njih obmiruje in vse, kar dojemajo, so le nežni zvoki violine in godal, ki božajo njihova nežna srca bolj kot vsaka materina roka. O tem govori tudi čudovita slikanica Violinist, avtorice Kathy Stinson in ilustratorja Dušana Petričića. Zgodba se je resnično zgodila 12. januarja 2007, ko je svetovno priznani violinist Joshua Bell na železniško postajo L'Enfant Plaza v Washingtonu prinesel svojo staro stradivarko kot del eksperimenta, s katerim je želel ugotoviti, kaj se bo zgodilo,če bo napravljen kot ulični glasbenik, na postaji igral violino. Igral je 43 minut, mimo je prišlo več kot 1000 ljudi. Le sedem se jih je ustavilo in prisluhnilo za več kot minuto. Niti eden ni ploskal, ko je končal katero izmed pesmi, pa čeprav so v koncertnih dvoranah pripravljeni za njegov nastop odšteti več kot sto dolarjev in ga zasipati z ovacijami. Skozi postajo pa so hiteli tudi taki, ki so se hoteli ustaviti, pa se niso mogli - in večina njih je bila otrok, katere so starši vlekli po svojih opravkih. In čeprav je deček Benjamin v knjigi izmišljen, bi lahko bil vsak izmed teh otrok, ki so se takrat znašli na postaji. Čudovite ilustracije Dušana petričića nazorno kažejo, kako se je zvok, ki je začaral Benjamina, širil po prostoru in kako ga je zaznal le ta mali otrok, ki je na koncu uspel o pomembnosti dogodka prepričati tudi svojo mamo, s katero na koncu tudi zaplešeta. Zgodba govori predvsem o tem, da se je v vsakem trenutku vredno ustaviti za takšno malenkost, kot je zvok violine, droben cvet, ki raste iz pločnika, oblak, ki polzi po nebu, saj nas take malenkosti ne le bogatijo, ampak nas delajo prijaznejše in sočutnejše do drugih. Kathy Stinson: Violinist
0 Comments
Leave a Reply. |
Čustva
Kategorije
All
|
KONTAKTILiterarna lekarna
Alenka Štrukelj, s. p. Gorenjskega odreda 14 SI-4000 Kranj +386 40 478 009 literarnalekarna@gmail.com |
SODELOVANJE |
|