Zgodba o polžu, ki je odkril pomen počasnosti

Zgodba o polžu, ki je odkril pomen počasnosti je čudovita zgodba o polžu, ki želi osmisliti svoje življenje in na koncu, čeprav dobi ime Upornik, postane Junak z velikim srcem.

Polž je le eden v družini polžev, ki živijo na slastnem koščku travnika, imenovanem Regratova dežela. A ta polž se precej razlikuje od ostalih polžev. Čeprav je sprejel počasno, tiho in enolično življenje polžev, ga je neprestano glodalo vprašanje, zakaj nima imena in zakaj so polži tako počasni. Kljub nerazumevanju okolice, se odloči, da bo odšel v svet in našel odgovor na svoje vprašanje. Na poti najpre sreča sovo, ki mu odgovori, da je počasen zato, ker na hrbtu nosi veliko breme. A hišica polžu nikoli ni bila v breme, zato se z odgovorom ne zadovolji in odide dalje. Prečka varno zelenje travnika in spozna želvo, ki so jo ljudje preprosto odvrgli in pozabili. Želva je na poti v neznani, negotovi kraj, ki se imenuje izgnanstvo, a si kljub temu vzame čas za polževa vprašanja. Pove mu, da ljudje človeka, ki postavlja nadležna vprašanja, kot so "moramo res tako hiteti?" in "res potrebujemo toliko za srečo?", imenujejo Upornik. Nato mu še pokaže, kako ljudje s širjenjem svojega bivalnega prostora krčijo protor živalim. Polž Upornik se zave nevarnosti. Njegovo poslanstvo postane rešiti svoje prijatelje pred človeško nevarnostjo. 
​

Kaj ... boš ... Upornik?" je vprašala želva.
"Ne vem. Ne vem, ali bi rad izvedel, zakaj sem tako počasen, ali se vrnil k tovarišem, da jih posvarim na temno nevarnost, ki s zgrinja nad travnik."
Želva mu je, prežvekovaje zadnje cvetne listke mlečca, rekla, da če ne bi bil polž, ki leze počasi, zelo počasi, in bi bil namesto tega hiter kot hitro leteči škarnik, uren kot urno skakajoča kobilica, ki prečka razdalje v ogromnih skokih, ali gibčen kot osa, ki je in je ni več, še preden jo oči utegnejo uzreti, tega srečanja tako počasnih bitij, kot sta polž in želva, mogoče nikoli ne bi bilo.
"Razumeš ... Upornik?" je miže končala želva.
"MIslim, da. Počasnost me je pripeljala do tebe, da sva se srečala, da si me poimenovala, da si mi pokazala nevarnost. Zdaj vem, da moram posvariti svoje."
"Zaradi ... te ... odločnosti ... si ...Upornik ..."

Na poti domov v Regratovo deželo z opozarjanjem rešuje tudi druge živali, njegov pogum in ugled ga prehitevata. Doma pa naleti na nerazumevanje, nejevero in celo razočaranje drugih polžev. Samo mlade uspe prepričati, da jim res preti nevarnost. Po dolgih dnevih bežanja, strahu in dvoma v svojo pravilno odločitev mu uspe polže pripeljati v varnejši kraj, ki postane njihov novi dom. A kot pravi na koncu: "Na tem potovanju, ki se je začelo s tem, da sem si zaželel imeti ime, sem se naučil marsičesa. Spoznal sem pomen počasnosti, zdaj pa vem tudi to, da je bila Regratova dežela v nas samih, ker smo si je tako želeli."
​
Knjiga s seboj nosi čudovito večplastno sporočilo. Ni samo zgodba o človekovemu vplivu na naravno okolje, s katero želi avtor opozoriti na nespametno ravnanje ljudi. Že podnaslov nam pove, da gre za odo prijateljstvu, drugačnosti in solidarnosti. A hkrati ponuja tudi način, kako do globokega spoštovanja samega sebe. Sporoča, da ko enkrat - in slej kot prej se to zgodi - najdeš smisel svojega življenja, sledi mu. Čeprav te bodo na poti ovirali drugi, ki s teboj ne bodo delili navdušenja ali se jim bo zdelo, da rušiš njihovo avtoriteto. Čeprav te bo strah in boš v dvomu, da je tvoja pot prava. Sledi svojemu srcu, ker boš le tako našel svojo srečo in izpolnitev. Kakšno lepše sporočilo  bi še lahko prenesli svojim otrokom?
​

Luis Sepulveda: Zgodba o polžu, ki je odkril pomen počasnosti

• Obseg/št. strani: 96
• Datum Izida: 30.06.2016
• Jezik: slovenski
• Vezava: Trda
• Založba Mladinska knjiga Založba
• Prevajalec: Vesna Velkovrh Bukilica