Zgodbe z Iberskega polotoka

26/7/2017

Knjige založbe Malinc so po krivici večkrat prezrte. Prinašajo svež veter otroške in mladinske literature z Iberskega polotoka. Gre za zanimive in poučne zgodbe, ki pomagajo otrokom razumeti svet, odraslim pa ponovno odkrijejo radost bivanja in obudijo njihovega notranjega otroka, zaradi česar se ti lažje vživijo v čustveni svet otrok, lažje razumejo njihove strahove, stiske, pa tudi radost, veselje, domišljijo, potrebo po raziskovanju in podobno.

Še posebej navdušujoče pa je, da založba Malinc posebno pozornost namenja promociji in motiviranju branja, pri čemer ne izključujejo ranljivih skupin, saj je kar nekaj njihovih knjig namenjenih dislektikom. Z dvojezičnimi knjigami pa poskrbijo tudi za dvig jezikovnih in medkulturnih kompetenc - tako otrok kot odraslih.

V zadnjem času sta me še posebej navdušili knjižici Greta in Cirkus Simba Jo-Jo in Xola in teta iz Amerike.

Prva govori o osnovnošolki Greti, ki med šolskim odmorom nepričakovano izve, da bo morala ponavljati razred. Verjetno nikomur ne bi bilo vseeno, ko bi izvedel tako novico. Žalosten in prestrašen bi se spraševal, kaj se bo zgodilo z njim? Kako bodo na novico reagirali starši - bodo žalostni, jezni, pohvale in nagrade verjetno ne bo dobil, kajne? Bo ostal brez prijateljev? POjavil pa se bo tudi dvom v lastne sposobnosti - sem res tako zanič, da ne morem napredovati z ostalimi? Greta se boji vrniti domov in se soočiti s starši, zato blodi po mestu in nepričakovano zaide v Cirkus Simba Jo-Jo, ki ravno postavlja svoj šotor. Tam najde neverjetne osebe, ki ji s toplino in srčnostjo pokažejo, da se tudi v njej skrivajo moči in lastnosti, ki jih drugi nimajo, in da ponavljati razred ni nič hudega in sramotnega.

Bernarda Atxago slovenski bralci bolj poznamo po romanih za odrasle (tako so v slovenskem prevodu izšle knjige Harmonikarjev sin, Dnevi Nevade, To nebo ...). Letos pa smo ga imeli moč osebno spoznati tudi na festivalu Fabula. Atxaga pa se je približal tudi otrokom in jim namenil serijo zgodb o nenavadni psički Xoli, ki je s svojim odnosom do življenja presenetljivo človeška - ne samo, da govori in se obnaša kot človek, Atxaga v njenih dogodivščinah razkriva vso paleto vprašanj, s katerimi se srečujejo mladi, odraščajoči otroci. Tako v zgodbi o teti iz Amerike Xola prevprašuje vprašanje svobode in njenih meja - kje se torej začne naša osebna svoboda in kaj se zgodi, ko naša svoboda trči ob svobodo drugega; zakaj prihaja do razkola med tem, kar si želimo in tem, kar nam je dovoljeno. Xola nas uči tudi, da nas vsakodnevna struktura, rutina, pravila pravzaprav ne omejujejo, ampak jih potrebujemo, saj nam zagotavljajo varnost, uspeh in smisel, s tem pa krepijo našo samozavest, da v trenutkih svobode ne zaidemo in se izgubimo.