Zgodbarije

V Zgodbarijah beremo

4/3/2018

Zgodbarije so bralna skupina, ki jo vodim skupaj s prijateljico Alenko Pajestka v Mestni knjižnici Kranj. Vanjo so vključene aktivne ženske, v starosti med 30 in 55 let. Zaradi urnikov, zasedenih z obveznostmi, službo, družinami in aktivnim življenjskim stilom, se srečujemo enkrat mesečno, in sicer vsako drugo sredo v mesecu ob 18. uri v glasbeni sobi knjižnice. Beremo sodobno literaturo, največkrat leposlovje, vsebine, ki so aktualne, ki zanimajo sodobno žensko, se nanašajo na partnerske odnose in na sploh odnose med ljudmi.

Če bi se nam rad/a pridružil/a, se mi oglasi na lenkastrukelj@yahoo.com.

SEZONA 2020/2021

14. oktober 2020
Peter Stamm: SEDEM LET
Mladinska knjiga, 2017
Št. strani: 264
Št. izvodov v MKK: 8 izvodov + el. vir

Hitro berljiva, a hladna, distancirana zgodba pa nas ni pustila prav nič hladne. Med srečanjem se je razvnela burna debata o moralno spornih odločitvah glavnega junaka knjige Alexandra, ki se poroči s samostojno, samozavestno, lepo, a čustveno hladno Sonjo, a ga potrebe po mesenih užitkih vlečejo k Iwoni, neprivlačni in neizobraženi ilegalni priseljenki s Poljske. A hkrati ne ljubi nobene od njiju zares. Če odnos s prvo temelji na želji po poslovnem uspehu in oportunizmu dvigniti se na družbeni lestvici, drugi temelji na poniževalnem, izkoriščevalskem odnosu za seks. A hkrati se zdi, da ga tudi onidve na nek način izkoristita: Sonja, da se lahko ob njem v javnosti izkazuje kot uspešna ženska, ki z lahkoto usklajuje kariero in družinsko življenje, Iwona pa si ga je že ob prvem pogledu nanj izbrala za “svojega moškega”, čeprav se je zavedala, da je zanjo nedosegljiv. Ko pa se nenačrtovano pojavi še otrok, se vse obrne navzdol. Konec se zdi odrešujoč za vse.

SEZONA 2019/2020

februar 2020
Velma Wallis: ŽENICI: aljaška legenda o izdajstvu, pogumu in preživetju
Vale-Novak, 1997
Št. strani: 141
Št. izvodov v MKK: 11 izvodov

Zgodba o dveh starkah iz aljaškega plemena Rod, ki bolni in ostareli postaneta v breme, zato ju pleme pošlje v divjino. Ko si ženici opomoreta od šoka in presenečenja, se pogumno odpravita usodi naproti. Napredujeta počasi, vendar vztrajno. Brez pomoči si znata sami ukresati ogenj, najti ustrezno bivališče in hrano. Ko ena omaga, ji druga pomaga in obratno. Medtem pa njuno pleme zaide v težave, vendar jim ženici, kljub temu da so ju zavrgli, priskočita na pomoč. Ob tem začutita zadovoljstvo in ponos, ker sta še vedno lahko naredili nekaj za svoje ljudi. Roman Ženici je prejel dve nagradi: Western States Book Award (1993) in Pacific Northwest Booksellers Association Award (1994).
Knjiga se je bralk globoko dotaknila. Ob njej se je razvnela razprava o tem, kako so staranje in umiranje dojemala starodavna ljudstva in kako z ostarelimi in umirajočimi ravnamo danes. Če so se včasih ostareli umaknili v divjino, ko so začutili, da prihaja njihov čas, jih danes sami umaknemo izpred oči v domove za ostarele in bolnišnice, da čim manj motijo naš vsakdan s svojimi potrebami in zahtevami. Odnos do smrti pa je še bolj odtujen: če so včasih s slavnostnim obredom (umivanje, bedenje, priporočila bogovom, zaklinjanje) poskrbeli, da se je njihova duša povezala z onostranstvom, se danes svojci skorajda nimajo priložnosti primerno posvojiti od umrlega (v domu ali bolnišnici ga takoj odpeljejo v pogrebni zavod, kjer ga kremirajo, tako da svojci dobijo le žaro, od katere se nato na pogrebu poslovijo). Knjiga je tudi lep opomin na to, da »starci« nikakor niso za odpis, saj s svojimi izkušnjami, znanjem in spretnostmi, ki se prenašajo iz roda v rod, lahko učinkovito in koristno pomagajo mlajšim. Zato je knjiga tudi odlična za pogovor v medgeneracijski skupini.

januar 2020
Geoff Dyer: JOGA ZA LJUDI, KI SE JIM JE NE DA POČETI
Cankarjeva založba, 2010
Strani: 233
Št. izvodov v MKK: 5 izvodov

Roman Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi, je v bralkah vzbudil kar nekakšen odpor, nekatere niso zmogle knjige niti do konca prebrati ali pa so se trudile zavoljo »domače naloge«, kakor občasno poimenujejo izbrano knjigo. Nikakor se ni zmogle povezati s prvoosebnim pripovedovalcem, 40+-letnim novinarjem, ki nenehno bega od ene eksotične destinacije na drugo, med tem uživa enormne količine drog in alkohola, na vsaki destinaciji se znajde z drugo žensko … poleg tega so zgodbe posameznih destinacij popolnoma nepovezane med seboj, pripovedovanje se jim je zdelo površno in brez smisla. A bolj ko se je debata razpletala, bolj smo v zgodbah odkrivale pronicljiva, celo duhovita razmišljanja o tem, zakaj ljudje potujemo, kje je naš dom, o tem, kakšna je razlika med biti sam in osamljen, kako vemo, da obstajamo, vprašanja percepcije staranja in smisla bivanja, je ime naša identiteta in ali sprememba imena zadostuje, da spremenimo tudi našo osebnost, potem vprašanje izkustva potovanja skozi fotografsko lečo in brez nje, in ali res potrebujemo fotografije, da nas spomnijo, da smo nekje bili, kako smo se tam počutili, pa razlika v percepciji destinacije skozi oči turističnih ponudnikov in dejanska izkušnja bivanja v njej. Te globoke misli so nekako raztresene v gostem besedilu, avtor jih ne razvije dalje od misli, zato so se počutile nekako opeharjene.

december 2019
Anthony Doerr: VSA TA NEVIDNA SVETLOBA
Mladinska knjiga, 2016
Strani: 527
Št. izvodov v MKK: 10 izvodov (+ el.vir)

Roman Vsa ta nevidna svetloba, za katero je Anthony Doerr leta 2015 prejel Pulitzerjevo nagrado in nagrado Andrew Carnegie za odličnost v literaturi, je vse prej kot vojni roman, čeprav bi ga lahko označili tudi kot enega najboljših romanov o drugi svetovni vojni. Je globoka Zgodba o solidarnosti, humanosti, človekoljubnosti, upanja, pa tudi moči medijev – tako povezovalni kot propagandni.
Bralke v skupini so roman navdušeno sprejele. Všeč jim je bil način pripovedovanja zgodbe, v kateri se prepletata zgodbi slepe francoske deklice Marie-Laure in nemškega čudežnega dečka Wernerja, navdušenega serviserja radijskih sprejemnikov, katerih usoda se preplete še preden se dejansko spoznata. Všeč so jim bili karakterji v zgodbi – poleg omenjenih so še posebej izpostavili usodo Marie-Laurinega strica Etienna in njegove gospodinje Mme Manec. Veliko pozornosti smo v pogovoru namenile načinu, kako so v romanu predstavljeni Nemci – Doerr jih namreč ne predstavi le kot slabe, zlobne, krute, temveč vsaj v nekaterih od njih poišče občečloveške vrednote, ki nas združujejo: ljubezen do narave, prijateljstvo, solidarnost, želja po znanju… Najbolj všeč v zgodbi pa jim je bil jezik: Doerr namreč zna tudi v najbolj kočljive situacije vplesti toliko poetike in lepote, da se lahko čustveno povežemo z akterji zgodbe. Zgodba se po drugi strani bere tudi kot neke vrste detektivski roman, ko stran za stranjo napeto spremljamo, ali bodo Nemci našli dragoceni kamen, zaradi katerega sta Marie-Laure in njen oče zapustila Pariz in se zatekla v Saint Malo, majhno obmorsko mestece v Bretanji.

november 2019
Aglaya Veteranyi: ZAKAJ SE OTROK V POLENTI KUHA
Modrijan, 2017
Strani: 190
Št izvodov v MKK: 7 izvodov

Glede na to, da so članice skupine Zgodbarije precej zahtevne bralke, ki rade berejo nove knjige, se vodji skupine večkrat znajdeva v zagati, katere knjige jim ponuditi, da bodo aktualne, dobre in relativno nove, saj knjižnica ne more zagotoviti dovoljšne število izvodov za vse. Zato skušava krmariti med knjigami z dovoljšnim številom izvodov in nekoliko starejšimi knjigami, ki so nekoliko posebne po vsebini ali so prejele kakšno nagrado, pa si jih potem med seboj menjamo (to nam omogoča srečanje enkrat mesečno).
Zakaj se otrok v polenti kuha je delno avtobiografski roman, ki govori o življenju cirkuške družine, ki je zbežala iz Ceausescujeve Romunije na Zahod v želji po boljši prihodnosti. Avtorica, ki se je branja in pisanja naučila šele pri svojih šestnajstih letih, s preprostim otroškim jezikom pripoveduje o tem, kako je bilo odraščati v razkrojeni, amoralni družinski skupnosti, kjer ni topline in ne ljubezni. Osrednji lik v romanu je mama, ki z atraktivno točko visenja na laseh in žongliranja dan za dnem izziva smrt, kar v hčerki poraja hude psihične travme. Po ločitvi staršev ter nesreči matere je mladoletna hči primorana poskrbeti za obe na način, ki ga ne bi nikoli privoščili svojim otrokom. Zgodba je fragmentarna, kot bi se v glavni pripovedovalki prižigale in ugašale luči spomina na posamezne dogodke. Čeprav o njih govori na neoseben način, kot bi opisovala stvari, ki so se zgodile nekomu drugemu, iz pripovedovanja vejejo tragičnost, žalost in bolečina.
Bralke so bile sprva nad izborom razočarane, vendar jim je bilo na koncu všeč, da sva izbrali knjigo, ki je sicer ne bi nikoli vzele v roke. Tako bogatijo svoj pogled na svet, drugačne življenjske usode in si zastavljajo vprašanja, na katera ne bi niti pomislile – tako jim branje pomaga tudi h krepitvi sočutja, zaupanja in medsebojne povezanosti.

oktober 2019
Miha Mazzini: ZVEZDE VABIJO
Mladinska knjiga, 2016
Strani: 198
Št. izvodov v MKK: 10 izvodov (+ el.vir)

V začetku bralnega leta je s strani koordinatorke bralnih skupin v Mestni knjižnici Kranj Damjane Mustar prišla pobuda, da se bralne skupine priključimo projektu Medgeneracijskega branja, ki ga izvaja Društvo Bralna značka Slovenije. Vodjama skupine je bila všeč ideja, da poskusimo z eno knjigo, čeprav sva že v naprej vedeli, da bodo članice skupine – čeprav je starostni razpon v skupini med 26 in 56 let – proti, saj rajši berejo bolj zahtevno literaturo, ki jih nagovori »od znotraj«. Za »poskus« medgeneracijskega branja sva Alenki tako izbrali roman Mihe Mazzinija Zvezde kličejo, ki je namenjen starostni skupini nad 14 let in za katerega je avtor leta 2016 prejel nagrado modra ptica.
Kljub temu da gre za mladinski roman, ta odpira številna vprašanja, ki se dotikajo tudi odraslih. Ne govori le o mladih, ki bi radi postali zvezde prek šova à la Slovenija ima talent, ampak odpira številne druge probleme, ki jih med vrsticami nakaže avtor. Bralec bo med platnicami našel medvrstniško nasilje, družinske probleme (alkoholizem, brezposelnost, ločitev staršev), vprašanje identitete v digitalnem svetu, predvsem pa kaj danes pomeni prijateljstvo in kako ga dojemajo današnji najstniki: te morajo prijatelji spodbujati ne glede na vse ali ti morajo povedati resnico. Kako vedeti, kdaj jim lahko verjameš oziroma kdaj jim lahko verjameš bolj kot staršem? V čem se virtualni prijatelji razlikujejo od prijateljev iz mesa in krvi? Roman je tudi dobro izhodišče za pogovor o tem, kako naj najstnik ukrepa, ko se prijatelj znajde v stiski in kakšna sredstva mu je dovoljeno pri tem uporabiti? Mimogrede se na straneh knjige zvrsti še kopica popkulturnih referenc in obsesij sodobne potrošniške družbe pa tudi nostalgičnih utrinkov, ki prinašajo slutnjo nekega drugega časa.
Kljub tako aktualnim vprašanjem, knjiga članic bralne skupine ni prepričala. Res je, da v svojem življenju zaznavajo situacije, ki jih obravnava knjiga – še posebej tiste, ki delajo v vzgoji in izobraževanju; pri tistih, ki imajo majhne otroke pa strah pred tem, da se bodo ti v najstniških letih znašli v podobni situaciji kot glavna junakinja; vendar jih je zmotilo, da liki niso dodelani, da je jezik precej enostaven, tudi situacije, da so bolj kot ne črnobelo opisane, skratka niso se mogle poistovetiti z dogajanjem, zato je razprava o knjigi bolj kot ne tekla le okrog zgodbe.

SEZONA 2018/2019

12. junij 2019
Lara Pauković:
POLETJE V GOSTILNI